{"id":416,"date":"2015-05-06T16:38:40","date_gmt":"2015-05-06T16:38:40","guid":{"rendered":"http:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?page_id=416"},"modified":"2017-03-24T10:26:25","modified_gmt":"2017-03-24T09:26:25","slug":"andrej-majcen","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?page_id=416","title":{"rendered":"ANDREJ MAJCEN"},"content":{"rendered":"
Julija: <\/strong>\u00a0Hej, \u017eivjo \u017diva. Kako si?<\/address>\n

\u017diva:<\/strong> Bog s tabo Julija! Kar dobro. Ali ve\u0161, da smo dobili novega kandidata za svetnika?<\/p>\n

Julija:<\/strong> Seveda, veliko sem sli\u0161ala o njem.<\/p>\n

\u017diva:<\/strong> Kaj pa si sli\u0161ala? Daj, povej mi kaj o Andreju Majcnu.<\/p>\n

Julija: <\/strong>Rodil se je 30. septembra 1904 v Mariboru. Tam je bil tudi kr\u0161\u010den in je pre\u017eivel prva \u0161tiri leta otro\u0161tva. Potem pa so se preselili na Dolenjsko, v Kr\u0161ko.<\/p>\n

\u017diva:<\/strong> Kaj res? Povej mi \u0161e kaj ve\u010d, prosim.<\/p>\n

Julija: <\/strong>Njegovo \u017eivljenje je zaznamovala sr\u010dna dobrota. Vedno se je potrudil, da so ga imeli ljudje radi. V don Boskovem duhu je rad pomagal sirotam. Ob njem so ljudje vedno za\u010dutili Bo\u017ejo bli\u017eino.<\/p>\n

\u017diva:<\/strong> No, zdaj se pa \u017ee malo spomnim… \u0160olal se je za u\u010ditelja kot je to \u017eelel njegov o\u010de. Prvo slu\u017ebo je nastopil v Radni, kjer se je tudi seznanil s Salezijanci. Kaj kmalu je stopil v tamkaj\u0161nji noviciat in postal duhovnik \u2013 to pa je bila \u017eelja in molitev njegove matere. Bog ga je nato vodil od Rakovnika do Kitajske, prek Vietnama in Hongkonga med tragedijami in grozotami vojne vihre. Kljub nasprotovanju je bil Kitajec med kitajci, Vietnamec med Vietnamci. Povsod mu je pripeljal mladino, ki ji je bilo treba dati kruha \u2013 za telo in du\u0161o.<\/p>\n

Julija:<\/strong> O njem so pripovedovali, da je bil zelo strog in zahteven \u010dlovek, najprej do sebe in \u0161ele nato do drugih, a ob enem zelo dobrohoten in razumevajo\u010d. \u00a0Ljubezen je bila zanj gonilna sila. Skratka bil je dober \u010dlovek in vedno je rad molil.<\/p>\n

\u017diva:<\/strong> \u00a0Se spomni\u0161 k sva gledali iz oblaka tega Andreja?<\/p>\n

Julija:<\/strong> Hmmm, ja.<\/p>\n

\u017diva:<\/strong> \u00a0Takrat sem naredila nekaj fotografij.<\/p>\n

Julija: <\/strong>Ali res? Daj, poka\u017ei jih, prosim.<\/p>\n

\u017diva:<\/strong> \u00a0Na izvoli.<\/p>\n

Julija:<\/strong> O, poglej to je on.<\/p>\n

\u017diva:<\/strong> Ja kdo pa drug.<\/p>\n

Julija:<\/strong> Ve\u0161 kaj, lahko bi jih pokazali \u0161e drugim.<\/p>\n

\u017diva:<\/strong> Zakaj pa ne (razdeli slike).<\/p>\n

Julija:<\/strong> No vidi\u0161, ta Andrej je bil res izjemen. Rev\u010dek Andrej\u010dek, orodje v bo\u017ejih rokah, je postal misijonska legenda. Tamkaj\u0161nji ljudje ga imajo za patriarha, ustanovitelja vietnamskih Salezijancev in ni\u010d manj kot za vietnamskega don Boska.<\/p>\n

\u017diva:<\/strong> \u010ce bi se vsi ravnali kot on, bi bil svet veliko lep\u0161i.<\/p>\n

<\/h3>\n

Bo\u017eji slu\u017eabnik Andrej Majcen<\/h1>\n

Misijonar v Vietnamu in na Kitajskem<\/strong><\/em><\/h3>\n

\u017divljenje in delo<\/strong><\/h3>\n

Andrej Majcen se je rodil 30. septembra 1904 v Mariboru, kjer je bil tudi kr\u0161\u010den. V Mariboru je pre\u017eivel 4 leta zgodnjega otro\u0161tva, pozneje se je vra\u010dal tja kot dijak u\u010ditelji\u0161\u010da. Do l. 1925 pa je ve\u010d ali manj \u017eivel na Dolenjskem v Posavju, kjer je v Kr\u0161kem kon\u010dal osnovno in me\u0161\u010dansko \u0161olo ter prejel zakramente. V Kr\u0161ko, kjer so \u017eiveli star\u0161i in v Novo mesto ter v Bre\u017eice, kjer sta \u017eiveli sestri, se je rad vra\u010dal. Zlato in biserno ma\u0161o je med drugim opravil tudi v Kr\u0161kem in v Bre\u017eicah.<\/p>\n

Po u\u010ditelji\u0161\u010du je dobil prvo slu\u017ebo na Radni, v \u017eupniji Bo\u0161tanj. Tam se je seznanil s Salezijanci in kmalu vstopil v tamkaj\u0161nji noviciat s \u0161olo. Po novi ma\u0161i l. 1933 je dve leti u\u010dil in vodil salezijanske \u0161ole na Rakovniku. Ko je pri\u0161el na obisk slavni misijonar Jo\u017eef Kerec, je za\u010del sanjati o misijonih. Ker je beograjska oblast leta 1935 zaprla rakovni\u0161ke \u0161ole, je bil nenadoma \u0161ole prost. \u0160e istega leta na praznik Marijinega vnebovzetja je prejel misijonski kri\u017e, \u010desar se je do zadnjega rad spominjal. Iz Trsta je odplul na Kitajsko in na daljnem vzhodu ostal 44 let.<\/p>\n

\u017de kot mlademu u\u010ditelji\u0161\u010dniku mu je mati v Kr\u0161kem naro\u010dala: \u00bbKo bo\u0161 \u0161el v \u0161olo, ne pozabi mimogrede stopiti za trenutek v fran\u010di\u0161kansko cerkev, saj gre\u0161 lahko pri enih vratih noter pri drugih pa ven, se pokri\u017ea\u0161 z blagoslovljeno vodo, kratko zmoli\u0161 in se priporo\u010di\u0161 Mariji.\u00ab<\/em><\/p>\n

Revna in preprosta mati mu je s tem dala bogato doto, iz katere je \u010drpal vse \u017eivljenje. Marija je postala njegova \u017eivljenjska sopotnica. Marija je ostala vse \u017eivljenje njegova najve\u010dja ljubezen in opora v srcu. Ve\u010dkrat je ponavljal: \u00bbBrez Marije nisem ni\u010d.\u00ab<\/em> Imel je otro\u0161ko zaupanje vanjo. Ko je v \u010dasu misijonskega delovanja zlasti v Vietnamu pokalo in so padale bombe, je z velikim zaupanjem potrosil po strehi zavoda Marijine svetinjice in, kot je zagotavljal, se jim nikoli ni ni\u010d hudega zgodilo.<\/p>\n

Ko so ga vietnamski sobratje obiskovali tu na Rakovniku, so menda povedali: \u00bbNikdar v \u017eivljenju nismo sre\u010dali \u010dloveka, ki bi bil bolj strog in zahteven, seveda najprej do sebe, kakor je bil gospod Majcen, vendar tudi nobenega, ki bi bil bolj dobrohoten in razumevajo\u010d, kakor je bil on.\u00ab<\/em> To je bil \u010dude\u017e njegove vsestranske uspe\u0161nosti, ko je bil ravnatelj \u0161ol, magister novincev in graditelj zavodov in cerkva, za kar je dobil tudi vietnamsko dr\u017eavno odlikovanje.<\/p>\n

Ljubezen je bila zanj gonilna sila. Ko je pri\u0161el k misijonarju Kerecu v Kunming na Kitajsko, naj bi na slovesnem sprejemu z akademijo tudi on spregovoril mladim. Ko je stopil na oder, se je v ti\u0161ini po kitajski navadi na vse strani priklonil, nato pa \u017ee spregovoril v kitaj\u0161\u010dini: \u00bbRad vas imam.\u00ab<\/em> To je bilo vse, kar se je tik pred tem nau\u010dil, a dovolj, da so bili vsi navdu\u0161eni in da je osvojil njihova srca. To je bil njegov najkraj\u0161i in naju\u010dinkovitej\u0161i govor v \u017eivljenju, kot je sam pozneje dejal. V kitaj\u0161\u010dini je potem zelo napredoval in kmalu prevajal in prestavljal tekste v kitajsko pisavo.<\/p>\n

Konkreten izraz te ljubezni je bilo tudi to, da je od prvega dne sklenil, da bo s Kitajci Kitajec in pozneje Vietnamec z Vietnamci. Svojo bli\u017eino ljudem je pokazal tudi s tem, da je br\u017e ko je zmogel, misijonaril v kitaj\u0161\u010dini. Francoski misijonarji so mu nasprotovali, \u010de\u0161 v poganskem jeziku pa vendar ne boste\u00a0 oznanjali Kristusovega evangelija. Pokazalo se je, da je ljubezen vedno daljnovidna, iznajdljiva in moderna. Koncilski duh je v njem \u017eivel \u017ee davno pred koncilom.<\/p>\n

Njegovo glavno vodilo pri ravnanju z mladimi je bilo, da je imel prednost vedno tisti, ki je bil ve\u010dji reve\u017e in sirota, ne glede na vero ali kaj drugega. To je bil vir Bo\u017ejega blagoslova in naklonjenosti ter simpatije ljudi.<\/p>\n

Svetosti ni brez sprejemanja kri\u017ea. Misijonar Andrej Majcen je sprejemal vse prestavitve v duhu pokor\u0161\u010dine in vse preizku\u0161nje z veliko vdanostjo. Te so se za\u010dele na Kitajskem, od koder je bil izgnan leta 1951. Prav tako v severnem Vietnamu, od koder je moral be\u017eati \u017ee po dveh letih. V ju\u017enem Vietnamu je \u017eivel vseh 20 let tako reko\u010d s streli nad glavo in v nenehnem strahu. Pre\u017eivel in uspe\u0161no delal je lahko le, ker je skoraj slepo zaupal v varstvo Marije Pomo\u010dnice. Kljub temu je leta 1966 do\u017eivel \u0161e tretji izgon in se kot zadnji tuji misijonar poslovil od Vietnama.<\/p>\n

Z razrahljanim zdravje je za tri leta pri\u0161el na Tajvan, zopet med Kitajce. Poznalo pa se mu je, da so mu z izgonom iz Vietnama porezali korenine. Zbolel je. Operiral ga je na\u0161 legendarni lai\u0161ki misijonar dr. Janez Jane\u017e. Za nekajmese\u010dno okrevanje se je vrnil v domovino, a se je ta doba podalj\u0161ala na 20 let. V domovini, tu na Rakovniku, je postal najuspe\u0161nej\u0161i misijonski animator za vietnamski misijon in misijonar \u00bbna daljavo\u00ab. Njegova pisma so meditirali sobratje Salezijanci po vsem Vietnamu. V teh 20 letih se je nabralo kar 6 kg pisem. Doma in v Vietnamu je bil vodnjak iz katerega so mnogi zajemali \u017eivo vodo salezijanske duhovnosti in misijonskega navdu\u0161enja. Njegovo srce pa je bilo \u0161e vedno v misijonih, tako da je na svoj rojstni dan, 30. septembra leta 1999, umrl kot izgnanec v domovini. Ta \u017ertev je bila mogo\u010de potrebna, da je dozorel v molitvi in darovanju trpljenja za nebesa, kjer so ga pri\u010dakali ne le don Bosko z vsemi drugimi salezijanskimi svetniki in bla\u017eenimi, ampak tudi \u0161tevilni vietnamski mu\u010denci.<\/p>\n

Po priimku je sicer majcen, kar pomeni majhen, a je bil slaven in velik misijonar med Kitajci in zlasti v Vietnamu. Tam ga \u0161e danes \u010dastijo kot misijonsko legendo. Imajo ga za patriarha, ustanovitelja vietnamskih Salezijancev in ni\u010d manj kot za vietnamskega don Boska.<\/p>\n

Povzeto po nagovoru \u0161kofa Glavana na slovesnosti svetni\u0161kih kandidatov ljubljanske metropolije, <\/em> 18. septembra 2011 na Rakovniku<\/em><\/em><\/p>\n

Rev\u010dek Andrej\u010dek\u00ab, orodje v bo\u017ejih rokah<\/strong><\/p>\n

Njegova razvijugana \u017eivljenjska pot je trajala natanko 95 let: za ta svet se je rodil 30. septembra 1904, za ve\u010dnost pa isti dan leta 1999. Zibelka mu je tekla v Mariboru, kjer je njegov o\u010de Andrej slu\u017eboval na sodi\u0161\u010du. Za njim sta pri\u0161li na gostijo \u017eivljenja sestri Marica in Milka, nazadnje pa \u0161e brat Zoran, ki ga je v ne\u017eni mladosti pobrala \u0161krlatinka. O\u010de je bil velik narodnjak, rad je pel domovinske pesmi. Svojemu prvorojencu je namenil u\u010diteljski poklic: \u00bbNa u\u010ditelji\u0161\u010de bo\u0161 \u0161el, bo\u0161 \u0161olmajster; pomagaj ljudem in ljudje te bodo imeli radi in ti pomagali!\u00ab Mati Marija pa je bila zelo pobo\u017ena. \u00bbNe pozabi, da si Marijin sin,\u00ab je ponavljala Andreju, ki je bil kr\u0161\u010den v mariborski cerkvi Marije Matere usmiljenja. Devetnajstletni u\u010ditelj je po diplomi \u0161el pou\u010devat otroke na salezijanski osnovni \u0161oli na Radni. Takrat \u0161e ni mislil na duhovni\u0161ki poklic, \u017ee jeseni leta 1924 pa je za\u010del noviciat v salezijanski dru\u017ebi. Med redovno pripravo in bogoslovnim \u0161tudijem je opravljal razne odgovorne slu\u017ebe. Leta 1933 je prejel ma\u0161ni\u0161ko posve\u010denje in najraje bi takoj od\u0161el v misijone na Kitajsko, kjer je uspe\u0161no deloval slovenski salezijanski misijonar Jo\u017eef Kerec. Njegova pro\u0161nja je bila usli\u0161ana dve leti kasneje. Najprej je deloval skupaj s Kerecem, potem pa sam.<\/p>\n

Na Kitajskem je ostal \u0161estnajst let: od 1935 do 1951, ko je bil od tam izgnan. Vodil je poklicno \u0161olo za de\u010dke, predvsem iz revnih dru\u017ein: bilo jih je do 500. Ko so zavladali Maovi komunisti, je bil izgnan v Hongkong, odkoder je \u0161el v Macao. Potem je dve leti (1952-1964) misijonaril v Severnem Vietnamu (Hanoi), ki je bil tedaj \u0161e francoski protektorat. Tam je divjala vojna med vietnamskimi partizani in Francozi, ki se je po dveh letih groze kon\u010dala z zmago Ho \u0160i Minha. Majcen je deloval v ‘mestu de\u010dkov’, kjer je \u017eivelo in se \u0161olalo okoli 450 vojnih sirot, ki so jim salezijanci nudili strokovno \u0161olanje in tudi verski pouk. \u00bbVietnamci so zelo pobo\u017eni, mnogo bolj kot Kitajci,\u00ab se je spominjal na\u0161 misijonar.<\/p>\n

Leta 1954 je bil imenovan za ravnatelja salezijanskega zavoda v Hongkongu: tam je vodil obrtno in vi\u0161jo srednjo tehni\u010dno \u0161olo, ki jo je obiskovalo nad 1100 u\u010dencev. Po dveh letih so ga poslali v Ju\u017eni Vietnam (Saigon), kjer je deloval polnih dvajset let. Bil je ravnatelj razli\u010dnih \u0161ol, delegat vrhovnega salezijanskega predstojnika za Vietnam. Enajst let je bil prvi magister vietnamskih novincev in je dejansko postavljal temelje Dru\u017ebi, zato so ga imenovali \u00bbvietnamski Don Bo\u0161ko\u00ab. Konec aprila 1975 je v Ju\u017enem Vietnamu zavladal komunisti\u010dni re\u017eim in kmalu zatem so morali dr\u017eavo zapustiti vsi tuji misijonarji. Majcen je od\u0161el med zadnjimi, avgusta 1976. Ob svojem odhodu je \u017ee utrdil skupnost 130 mladih salezijancev, doma\u010dinov, da so lahko ustanovili samostojno pravno skupnost. Njegovi Vietnamci so ga imenovali Cha Maisen, Bo Maisen (Cha in Bo v vietnam\u0161\u010dini pomeni o\u010de), prijatelji misijonov pa so mu pravili dedek ali patriarh. Bolan in iz\u010drpan se je ustavil na Taiwanu (Formozi) pri velikem slovenskem misijonskem zdravniku Janezu Jane\u017eu. Majcen je bil bolni\u010dar, spovednik, voditelj duhovnih vaj, ravnatelj de\u0161kega mesta. Tam je napisal 14 zvezkov zgodovine salezijanskih misijonov v Vietnamu, ob prihodu v Rim (1979) jih je izro\u010dil vrhovnemu vodstvu.<\/p>\n

Na praznik evangelista Marka, 25. aprila 1979, je pri\u0161el v Ljubljano. Pred njim je bilo \u0161e polnih dvajset let \u00bbmisijonarjenja\u00ab v domovini. Bil je spovednik v \u017delimljah in na Rakovniku, hodil je okoli in navdu\u0161eval ljudi za misijone – z ljubljenim Vietnamom v srcu. Zadnji dve leti \u00bbse je kon\u010dala tudi njegova stezica, ki je iz podstre\u0161ne sobice na Rakovniku po nekajkrat na dan vodila v cerkev Marije Pomo\u010dnice, v spovednico z napisom Andrej Majcen\u00ab (J. Zadravec). 30. septembra 1999 je stopil na pot ve\u010dnosti.<\/p>\n

pri\u010devanje 12_2005<\/em><\/p>\n

Misijonar Andrej Majcen<\/strong><\/a><\/h1>\n

Svoje \u017eivljenjsko poslanstvo je pri\u010del 30. septembra 1904 v Mariboru, kjer je bil njegov o\u010de Andrej uradnik na sodi\u0161\u010du; prvorojenec Andrej, ki ga je o\u010de, zaveden Slovenec, imenoval Slavko, je namesto rojstnega dneva praznoval svoj krstni dan, ko je 9. oktobra 1904 v fran\u010di\u0161kanski cerkvi Matere usmiljenja prejel za\u010detek nadnaravnega \u017eivljenja. Mati Marija, ki je izvirala iz slove\u010de Koro\u0161\u010deve dru\u017eine v Sv. Juriju ob \u0160\u010davnici (iz te dru\u017eine je bil tudi duhovnik-politik Anton Koro\u0161ec), je \u017eelela, da bi njen prvorojenec postal duhovnik. Izro\u010dala ga je v varstvo Materi Bo\u017eji. “Ne pozabi, da si Marijin otrok!” O\u010de pa mu je namenil poklic u\u010ditelja, ki naj bi otroke vzgajal z dobroto. Pou\u010deval ga je: “Slavko, bodi vedno dober z vsemi, pa ti ne bo nikdar \u017eal!” Osnovno in srednjo \u0161olo je Andrej obiskoval v Kr\u0161kem, kamor je bil po slu\u017ebeni dol\u017enosti prestavljen o\u010de, potem pa se je odlo\u010dil za u\u010ditelji\u0161\u010de v Mariboru. Iz otro\u0161kih let mu je ostal v lepem spominu kapucin p. Kamil Po\u017ear, ki je v svoji meni\u0161ki kuti imel pravo shrambo jabolk in drugih dobrot. “Pozneje sicer nisem oblekel meni\u0161ke kute, vendar sem sku\u0161al imeti dobro srce za vsakega, posebej za otroke in sirote, vedno sre\u010den, ko sem lahko delil.”<\/p>\n

Devetnajstletni u\u010ditelj je svojo prvo slu\u017ebo dobil na salezijanski \u0161oli na Radni in \u017ee po enem letu je zaprosil za sprejem med sinove Don Boska. Leta 1925 je z izpovedjo zaobljub postal salezijanec. Zatem je deset let pre\u017eivel na Rakovniku v Ljubljani, kjer je \u0161tudiral bogoslovje, obenem pa je deloval kot vzgojitelj in strokovni u\u010ditelj rokodelcev (kroja\u010dev, \u010devljarjev, mizarjev), kjer se je veliko nau\u010dil za pozneje, ko je postal misijonar. Po ma\u0161ni\u0161kem posve\u010denju leta 1933 je \u0161e dve leti deloval na Rakovniku, potem pa se mu je odprla pot v misijone.<\/p>\n

Misijonski kri\u017e je prejel v cerkvi na Rakovniku 15. avgusta 1935. V svojih \u0161tirin\u0161tiridesetih misijonskih letih je bil graditelj zavodov, strokovnih in tehni\u010dnih \u0161ol, voditelj delavnic, organizator dejavnosti, ki so mlade uvajale v \u017eivljenje po\u0161tenih dr\u017eavljanov in dobrih kristjanov. Po zgledu apostola Pavla, velikega misijonarja, ki je hotel biti “vsem vse”, se je tudi on trudil biti Kitajec med Kitajci, Vietnamec med Vietnamci.<\/p>\n

Odpotoval je na Kitajsko, kjer je uspe\u0161no deloval salezijanec Jo\u017eef Kerec, doma iz Prekmurja. Pri\u010dakal ga je v Kunmingu, kjer sta vodila novoustanovljeni misijon do leta 1951, ko so bili misijonarji izgnani iz Kitajske. Zatem je leto dni deloval v Makau, od koder je od\u0161el v Vietnam. V Hanoju je dve leti vodil siroti\u0161nico, v kateri je bilo 550 sirot; to je bil za\u010detek salezijanskega dela v Vietnamu. Leta 1954 je bil iz Severnega Vietnama izgnan, po izgonu je dve leti deloval kot ravnatelj velikega zavoda v Hongkongu. Sledilo je dvajset zlatih let njegove misijonske dejavnosti v Ju\u017enem Vietnamu (1956-1976). “Tu je bil dejansko vse: in\u0161pektorjev delegat, ravnatelj, prvi magister novincev, ki je vzgajal Vietnamce po vietnamsko v don Boskovem duhu.<\/p>\n

Ko je leta 1976 moral oditi, je bilo v Vietnamu kar 141 salezijancev, vsi razen enega mlaj\u0161i od trideset” (Tone Ciglar). Izgnanec se je za tri leta ustavil na Tajvanu pri legendarnem misijonskem zdravniku dr. Janezu Jane\u017eu. Spomladi 1979 se je vrnil v domovino, kjer je kot misijonar “iz zaledja” deloval \u0161e dvajset let. Najprej je bil dve leti v \u017delimljem, kjer je bil spovednik in misijonski animator, potem pa se je preselil na Rakovnik, kjer je opravljal isto poslanstvo. Z zlato ma\u0161o leta 1983 se je na\u010drtno posve\u010dal duhovnemu zorenju, kar pri\u010da petnajst popisanih zvezkov (Osebna duhovnost, Premi\u0161ljevanja, Duhovni dnevniki). Proti koncu svojega \u017eivljenja je zapisal: “Danes se posebej zahvaljujem Bogu za prehojeno pot doma in v misijonih. Bog je \u010dudovit, \u010detudi je pot kri\u017eeva. Sre\u010den sem, da sem to pot prehodil. Ideal vsakega svetega duhovnika je, da bi bil kot drugi Kristus, z njim na kri\u017eu za re\u0161itev du\u0161. Ni\u010d ni lep\u0161ega, kakor se dajati iz ljubezni do drugih.” Tone Ciglar pi\u0161e: “Vsi, ki smo ga sre\u010devali, smo na njem ob\u010dudovali dobroto; postal je nekako poosebljena dobrota Boga O\u010deta. Vsak, kdor ga je sre\u010dal, ga je hotel ponovno sre\u010dati. Ljudje, ki so ga sre\u010devali, izjavljajo, da so ob njem do\u017eivljali Bo\u017ejo bli\u017eino.” Bo\u017eji slu\u017eabnik je od\u0161el k svojemu Gospodarju 30. septembra 1999, na svoj 95. rojstni dan.<\/p>\n

(pri\u010devanje 09_2009<\/em><\/p>\n

Bo\u017eji slu\u017eabnik Andrej Majcen<\/strong><\/h1>\n

Andrej Majcen,<\/strong> salezijanski duhovnik, misijonar<\/p>\n

\u017divljenje<\/em><\/strong><\/h2>\n

Maribor 1904\u20131907<\/strong><\/h3>\n

30.09.1904: rojen, Melje, Maribor<\/strong><\/p>\n

09.10.1904: kr\u0161\u010den<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Kozje 1907\u20131908<\/strong><\/h3>\n

Kr\u0161ko 1908\u20131923<\/strong><\/h3>\n

1910\u20131919: ljudska, me\u0161\u010danska \u0161ola<\/strong><\/p>\n

05.05.1918: birma<\/strong><\/p>\n

1919\u20131923: na u\u010ditelji\u0161\u010du v Mariboru<\/strong><\/p>\n

13.06.1923: u\u010diteljska diploma v Mariboru<\/strong><\/p>\n

Radna 1923\u20131925<\/strong><\/h3>\n

1923\u20131924: u\u010ditelj za otroke sirote<\/strong><\/p>\n

11.09.1924: preobleka (talar)<\/strong><\/p>\n

03.10.1924: za\u010detek noviciata<\/strong><\/p>\n

04.10.1925: prve zaobljube \u2013 salezijanec<\/strong><\/p>\n

Ljubljana Rakovnik 1925\u20131935<\/strong><\/h3>\n

1925\u20131927: \u0161tudij filozofije, u\u010ditelj<\/strong><\/p>\n

1926\u20131927: usposabljanje za strokovne \u0161ole<\/strong><\/p>\n

1927\u20131929: asistenca \u2013 vzgojna praksa, u\u010ditelj<\/strong><\/p>\n

1928: umrl o\u010de<\/strong><\/p>\n

1929\u20131933: \u0161tudij teologije<\/strong><\/p>\n

1929\u20131935: voditelj obrtnih \u0161ol<\/strong><\/p>\n

09.01.1932: ve\u010dne zaobljube<\/strong><\/p>\n

01.04.1933: diakonsko posve\u010denje<\/strong><\/p>\n

02.07.1933: duhovni\u0161ko posve\u010denje<\/strong><\/p>\n

1933\u20131935: \u0161olski svetnik<\/strong><\/p>\n

24.05.1935: pro\u0161nja za misijone<\/strong><\/p>\n

15.08.1935: misijonski kri\u017e na Rakovniku<\/strong><\/p>\n

15.09.1935: odhod z ladjo iz Trsta<\/strong><\/p>\n

Kitajska (Kunming) 1935\u20131951<\/strong><\/h3>\n

18.12.1935: prihod v Kunming<\/strong><\/p>\n

1935\u20131941: \u0161olski svetnik, voditelj delavnic<\/strong><\/p>\n

1936: za\u010detek gradnje \u0160ole modrosti<\/strong><\/p>\n

1938: Ker\u00e9c odide v \u010caotung<\/strong><\/p>\n

1941\u20131951: ravnatelj \u0160ole modrosti<\/strong><\/p>\n

1945: zgradi Dom Janeza Boska<\/strong><\/p>\n

1949: zmaga Maovih komunistov<\/strong><\/p>\n

1950\u20131951: u\u010ditelj ru\u0161\u010dine na dr\u017eavni \u0161oli<\/strong><\/p>\n

25.08.195: izgnan iz Kunminga (Kitajske)<\/strong><\/p>\n

15.09.1951: izgnanec pride v Hongkong<\/strong><\/p>\n

Makao 1951\u20131952<\/strong><\/h3>\n

1951\u20131952: spovednik, u\u010ditelj franco\u0161\u010dine<\/strong><\/p>\n

Severni Vietnam (Hanoi) 1952\u20131954<\/strong><\/h3>\n

03.10.1952: prihod v Hanoi<\/strong><\/p>\n

19.10.1952: uradni prevzem siroti\u0161nice<\/strong><\/p>\n

30.11.1953: imenovan za ravnatelja<\/strong><\/p>\n

06.05.1954: vdaja Francozov<\/strong><\/p>\n

21.07.1954: delitev Vietnama na Severni in Ju\u017eni<\/strong><\/p>\n

24.07.1954: odhod iz Hanoja<\/strong><\/p>\n

15.08.1954: prihod v Hongkong<\/strong><\/p>\n

Hongkong\u00a01954\u20131956<\/strong><\/h3>\n

1954\u20131956: ravnatelj zavoda Tang King Po<\/p>\n

Ju\u017eni Vietnam (Saigon) 1956\u20131976<\/strong><\/h3>\n

1956 avgusta: ravnatelj (Thu Duc, Govap), in\u0161pektorjev delegat za Vietnam<\/strong><\/p>\n

1958\u20131959: v domovini in Evropi<\/strong><\/p>\n

1960\u20131970: prvi magister vietnamskih novincev<\/strong><\/p>\n

15.08.1960: za\u010detek prvega noviciata<\/strong><\/p>\n

1961: umre mama<\/strong><\/p>\n

15.08.1961: prve zaobljube Vietnamcev<\/strong><\/p>\n

1962 oktobra: selitev noviciata v Tran Hanh<\/strong><\/p>\n

1961: prihod Ameri\u010danov<\/strong><\/p>\n

24.08.1970: ravnatelj v Govapu<\/strong><\/p>\n

23.05.1972: dr\u017eavno odlikovanje za 20-letno delo v Vietnamu<\/strong><\/p>\n

1972: na obisku v Evropi in domovini<\/strong><\/p>\n

1972\u20131975: ravnatelj v Thu Ducu<\/strong><\/p>\n

24.01.1973: sklenjeno premirje v Parizu<\/strong><\/p>\n

1974: Vietnam \u2013 samostojna in\u0161pektorija<\/strong><\/p>\n

30.04.1975: padec Saigona in J. Vietnama<\/strong><\/p>\n

1975\u20131976: ravnatelj, magister novincev<\/strong><\/p>\n

23.07.1976: izgnan iz Vietnama<\/strong><\/p>\n

Tajvan\u00a01976\u20131979<\/strong><\/h3>\n

27.07.1976: prihod v Hongkong<\/strong><\/p>\n

07.11.1976: odhod v Taipei na Tajvanu<\/strong><\/p>\n

1976\u20131979: Tainan, bolni\u010dar, spovednik, pridigar duhovnih vaj, ravnatelj de\u0161kega mesta<\/strong><\/p>\n

27.12.1976: operira ga dr. Janez Jane\u017e v Lotungu<\/strong><\/p>\n

1979 marca: odpotuje v domovino<\/strong><\/p>\n

V domovini\u00a01979\u20131999<\/strong><\/h3>\n

25.04.1979: prihod v Ljubljano<\/strong><\/p>\n

1979\u20131980: spovednik v \u017delimljem<\/strong><\/p>\n

1980\u20131999: spovednik, misijonski animator na Rakovniku<\/strong><\/p>\n

1983: zlata ma\u0161a (Rakovnik, Kr\u0161ko, Bre\u017eice)<\/strong><\/p>\n

1993: biserna ma\u0161a (Rakovnik, Kr\u0161ko, Bre\u017eice, Maribor)<\/strong><\/p>\n

30.09.1999: umrl na Rakovniku, star 95 let<\/strong><\/p>\n

06.10.1999: pokopan na ljubljanskih \u017dalah<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Julija: \u00a0Hej, \u017eivjo \u017diva. Kako si? \u017diva: Bog s tabo Julija! Kar dobro. Ali ve\u0161, da smo dobili novega kandidata za svetnika? Julija: Seveda, veliko sem sli\u0161ala o njem. \u017diva: Kaj pa si sli\u0161ala? Daj, povej mi kaj o Andreju … Beri naprej →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2218,"featured_media":140,"parent":893,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-416","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/416","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2218"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=416"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/416\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":423,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/416\/revisions\/423"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/893"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/140"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=416"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}