{"id":434,"date":"2015-05-07T19:54:01","date_gmt":"2015-05-07T19:54:01","guid":{"rendered":"http:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?page_id=434"},"modified":"2017-03-10T11:41:07","modified_gmt":"2017-03-10T10:41:07","slug":"janez-francisek-gnidovec","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?page_id=434","title":{"rendered":"Janez Fran\u010di\u0161ek Gnidovec"},"content":{"rendered":"

\u010castitljivi Bo\u017eji slu\u017eabnik<\/h2>\n

Janez Fran\u010di\u0161ek Gnidovec<\/h1>\n

\u00bbVsem sem postal vse\u00ab<\/em><\/strong><\/h3>\n

\u017divljenjepis<\/p>\n

Janez Gnidovec se je rodil 29. septembra 1873 v Velikem Lipovcu v \u017eupniji Ajdovec (danes \u0161kofija Novo mesto). Bil je tretji otrok o\u010deta Jo\u017eefa in matere Jo\u017eefe, rojene Pust.Pri \u0161estih letih mu umre mama po porodu \u010detrtega otroka, pri osemnajstih letih mu umre \u0161e o\u010de.<\/p>\n

\u017de v doma\u010di dru\u017eini je dobil zgled \u017eive vere. Prvi razred ljudske \u0161ole je obiskoval v doma\u010dem Ajdovcu, nadaljeval pa jo je v Novem mestu, kjer je od leta 1884 do 1892 obiskoval \u0161e fran\u010di\u0161kansko gimnazijo. Bil je zelo nadarjen za jezike, odlikovala pa ga je tudi trdna volja: kar je hotel dose\u010di, je tudi dosegel. \u017de kot gimnazijec je bil znan kot molivec pred Najsvetej\u0161im. \u017de takrat se je pokazala zna\u010dilna poteza njegove osebnosti, da je bil strog do sebe, a blag in \u010dlove\u0161ko topel do svojih bli\u017enjih.<\/p>\n

Po maturi je brez oklevanja vstopil v ljubljansko bogoslovje. V ma\u0161nika je bil posve\u010den 23. julija 1896. Tri leta je bil kaplan v Idriji in zatem dve leti v Vipavi. V Idriji se je sre\u010dal s socialno bedo rudarjev in je pomagal, kjer je mogel. Gojil je nesebi\u010dno ljubezen do bolnikov in na vseh svojih du\u0161nopastirskih postojankah skrbel za duhovni dvig \u017eupljanov.<\/p>\n

\u0160kof Anton Bonaventura Jegli\u010d ga je poslal \u0161tudirat na Dunaj, ker je potreboval izobra\u017eene profesorje za nastajajo\u010do gimnazijo v \u0160entvidu nad Ljubljano. Na Dunaju je leta 1904 diplomiral iz klasi\u010dnega jezikoslovja in doktoriral iz filozofije.<\/p>\n

Ob odprtju \u0160kofovih zavodov v \u0160entvidu nad Ljubljano, jeseni leta 1905, je bil dr. Janez Gnidovec imenovan za njenega ravnatelja. Bil je uspe\u0161en profesor, mentor dijakom in odlo\u010den ravnatelj. Med prvo svetovno vojno in voja\u0161ke zasedbe gimnazije mu je uspelo obdr\u017eati reden pouk. Med vojaki ranjenci, ki so bili nastanjeni v poslopju, se je nau\u010dil romun\u0161\u010dine in mad\u017ear\u0161\u010dine.<\/p>\n

Leta 1919 je odstopil kot ravnatelj in s \u0161kofovim dovoljenjem vstopil v Misijonsko dru\u017ebo lazaristov. Pri Lazaristih je videl uresni\u010ditev karitativnega dela in duhovne poglobitve. Imenovan je bil za ravnatelja semeni\u0161\u010da v Grobljah pri Dom\u017ealah. Pape\u017e Pij XI. ga je 29. oktobra 1924 imenoval za \u0161kofa v Skopju (sprva sede\u017e v Prizrenu), kjer je bil \u0161kofijski sede\u017e \u017ee \u0161tiri leta prazen. \u0160kofovsko posve\u010denje je prejel 30. novembra 1924 v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Za \u0161kofovsko geslo si je izbral besede apostola Pavla: \u00bbVsem sem postal vse<\/strong>\u00ab, za svojega vzornika pa svetega Fran\u010di\u0161ka Sale\u0161kega, zato se je poslej vedno podpisoval \u00bbJanez Fran\u010di\u0161ek\u00ab.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Njegov \u0161kofovski polo\u017eaj je bil zelo izpostavljen. V socialnem in du\u0161no\u2013pastirskem delu je bil kot \u0161kof vedno med dvema ognjema med pritiski oblasti v Beogradu in Albanskih voditeljev.<\/p>\n

Stanje v \u0161kofiji je v te\u017ekih razmerah uspel prenoviti s svojim oznanjevanjem, obiski \u017eupnij in dru\u017ein, s pastirskimi pismi in gradnjami cerkva. Najve\u010d pa je storil z apostolsko gore\u010dnostjo, osebnim pri\u010devanjem, poni\u017enostjo, skromnostjo, zatajevanjem, ubo\u0161tvom, predvsem pa z molitvijo in \u010de\u0161\u010denjem Jezusa v Najsvetej\u0161em zakramentu. Posebnost \u0161kofa Janeza Fran\u010di\u0161ka Gnidovca je bila njegova preprostost. Napori mu niso bili odve\u010d, pri \u010demer ga je vodila gore\u010dnost za du\u0161e. \u017divljenje mu je bilo slu\u017eenje Bogu. Mo\u010dna je bila tudi njegova izku\u0161nja temne no\u010di vere in trpljenja.<\/p>\n

V Skopju je zgradil zaveti\u0161\u010de za najbolj zapu\u0161\u010dene otroke. Makedonci, pravoslavni in muslimani so ob opazovanju Gnidov\u010deve ljubezni do reve\u017eev in njegove pobo\u017enosti \u017ee takrat govorili, da je njegovo \u017eivljenje svetni\u0161ko.<\/p>\n

Bil je blizu oddaljenim in ubogim in je tako \u017eivel edinost s pravoslavnimi in muslimani.<\/p>\n

Te\u017eke razmere in razli\u010dni pritiski so napadali njegove mo\u010di. Tako je na praznik Svetih Treh kraljev 1939 pri\u0161el v sanatorij Leoni\u0161\u010de na Zalo\u0161ki cesti v Ljubljano. Tam je umrl na prvi petek 3. februarja 1939 in bil 6. februarja pokopan pri Sv. Kri\u017eu na ljubljanskih \u017dalah med sobrati lazaristi.<\/p>\n

Ko \u0161kof Gnidovec umre so vsi, katoliki, pravoslavni in muslimani govorili: \u00bbUmrl je svetnik.\u00ab<\/p>\n

 <\/p>\n

Ohranjene Gnidov\u010deve zapisane besede so zelo redke.<\/strong> Ve\u010d je tistih, ki govorijo o njem. Med temi izstopa zapisano pri\u010devanje njegove u\u010denke iz Skopja Agnes Gonxhe Bojaxhiu, danes bla\u017eene Matere Terezije. O Gnidovcu je na skromen listi\u010d, ki ga je 22. avgusta 1974 podarila dvema slovenskima Marijinima sestrama v Rimu, takole zapisala:
\n\u00bbNa\u0161 \u0161kof Gnidovec je bil svetnik. Vsi smo ga klicali s tem imenom. Bil je pravi duhovnik po Jezusovem Srcu; blagega in poni\u017enega srca. Ko sem odhajala v misijone, je zame ma\u0161eval, obhajal me je, me blagoslovil in rekel: \u203aV misijone greste. Dajte Jezusu vse, samo Zanj \u017eivite, bodite samo Njegova, samo Njega ljubite, samo Zanj se \u017ertvujte. Naj vam bo Jezus vse v va\u0161em \u017eivljenju.\u2039 \u2013 Prepri\u010dana sem, da prosi zame in da imam v njem pri Jezusu za\u0161\u010ditnika.\u00ab.<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Postopek za njegovo beatifikacijo se je uradno za\u010del 14. septembra 1974 na \u0161kofiji v Ljubljani. Zaklju\u010dil se je leta 1984, ko je bilo vse gradivo poslano v Rim. Pape\u017e Benedikt XVI. je 27. marca 2010 odobril objavo odloka o zaklju\u010denem postopku in potrdil juna\u0161ko stopnjo kreposti \u0161kofa Gnidovca, ki mu gre naslov \u010dastitljivi. Od tedaj naprej smemo \u0161kofa Janeza Fran\u010di\u0161ka Gnidovca imenovati \u010dastitljivi Bo\u017eji slu\u017eabnik (\u010dBs.).<\/strong> \u010ce bo potrjen domnevni \u010dude\u017e na njegovo pripro\u0161njo, bo razgla\u0161en za bla\u017eenega.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

\u00a0Nekaj Gnidov\u010devih misli<\/strong><\/h3>\n

DELO
\n\u00bbDelajte radi, ker je delo dol\u017enost in spo\u0161tujte trpljenje pri delu. Delajte tako, da boste zve\u010der utrujeni in si boste \u017eeleli po\u010ditka. Tako boste posnemali Jezusovo trpljenje. A prosim vas, ne delajte kot stroji\u2026 Delajte z duhom vere.\u00ab<\/em><\/em><\/p>\n

MOLITEV ZA DRUGE
\n\u00bbNe presli\u0161ite glasu tistih, ki vas prosijo za molitev. Vedite, da vas potrebujejo, do so zelo potrebni Bo\u017eje pomo\u010di, ki se izprosi samo z molitvijo. Spolnjujte svoje dol\u017enosti. Bodite zvesti.\u00ab <\/em><\/em><\/p>\n

ODNOS DO DELA
\n\u00bbOpravljaj slu\u017ebo marljivo, potrpe\u017eljivo, z veselim srcem in dobrim namenom, da razveseljuje\u0161 Boga. Svoja dela za\u010dni s poni\u017eno molitvijo, z molitvijo jih tudi nadaljuj in kon\u010duj.\u00ab <\/em><\/em><\/p>\n

ODNOS DO LJUDI
\n\u00bbBodi ljubezniv do vsakega \u010dloveka, stori dobro vsakemu. Nikoli ne vra\u010daj hudega za hudo. V odnosih do ljudi bodi vedno plemenit. Pazi, da vedoma nikogar ne raz\u017eali\u0161. Prizadevaj si, da bo\u0161 v ljubezni v vsem posnemal Jezusa, ki je pot, resnica in \u017eivljenje.\u00ab<\/em><\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n