Spoznajo sedem glavnih grehov.<\/p>\n
Vedo, da z grehom vedno nekoga prizadanemo.<\/p>\n
Vedo, da Bog \u017eeli, da ne gre\u0161imo, \u010de pa gre\u0161imo, nam je pripravljen grehe odpustiti in dati mo\u017enost, da za\u010dnemo znova.<\/td>\n<\/tr>\n
I. ANIMACIJA: <\/u><\/em><\/h1>\nOtrokom preberemo zgodbo o dihurjih na Noetovi barki v petih delih. PO vsakem delu se ustavimo, otrokom preberem nedokon\u010dan stavek, otroci ga dopolnijo.<\/p>\n
Potek:<\/p>\n
Preberemo 1. del zgodbe in se ustavimo, da otroci dopolnijo prvi stavek.<\/p>\n
\u017divali na ladji so se jezile na dihurja, ker sta spu\u0161\u010dala grozen smrad. Pri\u0161el je Noe in \u2026<\/strong> <\/em><\/p>\nPreberemo\u00a0 2. del zgodb\u00a0 in nadaljujejo naslednji nedokon\u010dani stavek.<\/p>\n
Noe je sklenil, da se bo pogovoril z dihurjema.<\/em> Pri tem je bil neuspe\u0161en, zato je\u2026<\/em><\/strong><\/p>\n\u00a0<\/em>Preberemo 3. del zgodb in\u00a0 otroci dopolnijo tretji stavek.<\/p>\n\u00a0Noe ni vedel kaj naj naredi zato je za pomo\u010d prosil Boga. Kmalu mu je postalo jasno, da bo najbolje, da red na ladji naredita njegova sinova. Bog je to videl in rekel\u2026.<\/strong><\/em><\/p>\n\u00a0<\/em>Preberemo \u0161e 4. del zgodbe, si zapi\u0161emo kaj je Bog v resnici rekel in dopolnimo \u0161e zadnji stavek.<\/p>\n\u00a0Bog je Noetu povedal, da ni prav, da od drugih pri\u010dakuje, da bodo naredili red na ladji, ampak da mora zato nekaj narediti sam. Dihurja sta povedala, da spu\u0161\u010data smrad zato, ker ju je strah \u017eivali, ki jima grozijo. \u017divali na ladji so se nehale jeziti na dihurja in\u2026<\/strong><\/em><\/p>\n\u00a0 II. ZGODBA: <\/u><\/em><\/h1>\nZAKAJ DIHURJI SMRDIJO?<\/p>\n
\n- del:<\/u><\/li>\n<\/ol>\n
Noe, njegova dru\u017eina in po dve od vsake \u017eivali, od najmanj\u0161e do najve\u010dje, so se po\u010dasi privajali na novo \u017eivljenje v zavetju barke. Zunaj pa je de\u017e, ki ga je posla1 Bog, padal na zemljo in jo preplavil. Noe je imel dan za dnem veliko dela; moral je poravnavati spore, poskrbeti za bolne \u017eiva1i in se stalno truditi, da bi bil njegov mali svet kolikor mogo\u010de sre\u010den in zadovoljen. Vsak ve\u010der je naredil obhod po barki, da se je prepri\u010da1, a1i bodo vse \u017eivali udobno preno\u010deva1e.<\/p>\n
Nekega ve\u010dera, ko se je vzpenjal po stopnicah v srednji predel, je zasli\u0161al jezne glasove. “\u017divalim kot sta vidva bi mora1 biti vstop v barko prepovedan!” Noe je pohitel po stopnicah. “Sramota!” “Jemljeta ugled \u017eivalim!” “Re\u010dem vam, vrzimo ju v vodo!”<\/p>\n
Tedaj je Noeta zbodel v nos neprijeten vonj. Povohal je enkrat, pa \u0161e enkrat in se spa\u010dil. Po hodniku je prihajal stra\u0161en smrad. Zagledal je gru\u010do \u017eivali, ki so se stiskale skupaj, in bolj ko so bile glasne, mo\u010dnej\u0161i je bil smrad.\u00a0 “Kaj vendar mislita, kdo sta, da hodita naokoli in vse usmrajata?\u00ab je zameketala koza. “Ta barka postaja neprimerna za spodobne in ugledne \u017eivali.<\/p>\n
Nov va1 res smrdljivega zraka je prisilil\u00a0 \u017eiva1i, da so se odmaknile in Noe je zagleda1 dva \u010drno bela dihurja, obrnjena s hrbtom proti steni. Ena od \u017eivali je od smradu padla po tleh. Dihurja nista rek1a ni\u010desar. Sta1a sta na sprednjih nogah, kaza1a ostre zobe in poskakovala po tleh. Nato sta se spustila na vse \u0161tiri, dvignila rep in spet spustila smrad v \u017eiva1i ter jih tako odpodila.<\/p>\n
Koza je pridirja1a k Noetu. “A1i si videl?” \u00bbTo ni prav, povej Noe, kaj namerava\u0161 storiti?\u00ab je gagala gos.<\/p>\n
\u00a02. <\/u>del: <\/u><\/p>\n
\u00bbMislim, da je najbolje, da se pogovorimo,\u00ab je rekel Noe. Vsi imamo kake navade, ki drugim niso v\u0161e\u010d. Malo moramo potrpeti. \u00bbPa kaj \u0161e Noe, obna\u0161anja dihurjev nam ni treba trpeti za nobeno ceno. Naredi red Noe, \u010de ga ne bo\u0161 ti, ga bom jaz, \u00bb je prepri\u010dljivo rekel lev.<\/p>\n
Noe je odhitel k dihurjema. Videla sta, da prihaja, zato sta se postavila na zadnji nogi in strmela vanj. Noe je govoril zelo hitro: \u00bb Poslu\u0161ajta prijatelja, \u017eal mi je, da vama\u00a0 moram to povedati, toda na ladji sta povzro\u010dila pravi nered. Vse \u017eivali, od najmanj\u0161e do najve\u010dje ho\u010dejo, da vaju vr\u017eem iz polube. Dihurja sta za\u010dela topotati z nogami in spustila v Noeta tak\u0161en smrad, da je ta omedlel.\u00a0 Prihiteli so njegovi sinovi in ga odnesli v njegovo kajuto, kjer je po\u010dasi pri\u0161el k sebi.<\/p>\n
\n- del: <\/u><\/li>\n<\/ol>\n
“Kaj naj naredim, Gospod Bog?” je vpra\u0161al. “Lahko bi se poskusil z njima pogovoriti,” je rekel Bog. “Saj sem se ravnokar,” je nejevoljno rekel Noe, “pa glej, kaj se mi je zgodilo!” “Nisi se z njima pogovarjal, pa\u010d pa si jima ti govoril,\u00ab je mirno rekel Bog. “Potem se pa ti pogovori z njima. Tebe bosta mogo\u010de poslusa1a,\u00ab je nejevoljno rekel Noe. Bog se je zasmejal. “To ni prav ni\u010d sme\u0161no,” je rekel Noe z resnim glasom. “V \u0161kripcih sem in \u010dlovek bi pri\u010dakova1, da bo\u0161 pomagal.” Noe se je res zelo slabo po\u010dutil, sicer gotovo ne bi tako govoril z Bogom. “Saj pomagam, Noe,” mu je prijazno odvrnil Bog. “Dal sem ti nasvet. Pogovori se z dihurjema in ugotovi, kaj je narobe.” Noe se ni \u017eelel pogovarjati z dihurjem, zato je poklical svoja sinova in jima naro\u010dil, naj se pogovorita z dihurjema. Bog je to videl in rekel:<\/p>\n
\n- del:<\/u><\/li>\n<\/ol>\n
\u00bbNoe, tebi sem naro\u010dil, da se pogovori z dihurjema, ne tvojima sinovoma.\u00ab \u00bbNaj bo, je rekel Noe in poiskal dihurja. Bila sta na obi\u010dajnem mestu, okoli njiju pa je bilo vse polno \u017eivali. \u00bbDovolite mi samo minutko z njima,” je rekel Noe. “Brez ob\u010dinstva.\u00ab \u00a0\u017diva1i so bile presene\u010dene, vendar so storile, kot je rekel, in se umaknile. Noe je iztegnil roko in rekel: \u00bbPridita, ne bom vama grozil in ni\u010d vama ne bom naredil.\u00ab Dihurja sta se postavila na noge in \u017eiv\u010dno po\u017erl slino. “\u017delim samo to, da mi povesta, zakaj spu\u0161\u010data tak\u0161en smrad,” je rekel s treso\u010dim glasom. Dihurja sta najprej mislila, da je samo zvija\u010da in \u017ee sta hotela spustiti nov val smradu, ko sta se ustavila, kajti za\u010dutila sta, da bi jim Noe resni\u010dno rad pomagal. \u00bbDihurji spu\u0161\u010damo smrad, kadar smo prestra\u0161eni. In zdaj sva na smrt prestra\u0161ena. Cel kup \u017eivali nama grozi.\u00bb\u00a0 Noe je poklical vse\u00a0 \u017eivali na ladji. Povedal jim je, zakaj dihurja spu\u0161\u010data tak\u0161en smrad. \u017divali so malo razmislile, nato pa se odlo\u010dile, da ne bodo ve\u010d grozile dihurjema. Tako sta\u00a0 dihurja spet postala del ladijske dru\u0161\u010dine in mali svet v barki je veselo plul naprej.<\/p>\n
III. POGOVOR:<\/u><\/em><\/h1>\nAli je kdo v prebrani zgodbi naredil kaj narobe?\u00a0\u00a0 Je, \u017eivali so se jezile na dihurje, hotele so dihurja vre\u010di v vodo in ju tako ubiti, kajti zunaj je bila povsod samo voda in ni\u010d drugega. Tudi Noe je naredil napako, ko je hotel tisto kar je bilo naro\u010deno njemu prelo\u017eite na druge. Bil je len, ni naredil kar je moral. Bil pa je tudi malo napuhnjen, saj je rekel, da se je z dihurji pogovrajal, v resnici pa je samo on govoril in pametoval. Kot da on vse ve.<\/p>\n
Jeza, napuh in lenoba so trije izmed sedmih glavnih grehov.\u00a0 Sem spadajo \u0161e lakomnost, ne\u010distost, nevo\u0161\u010dljivost in po\u017ere\u0161nost. Gre\u0161imo takrat, ko naredimo nekaj, kar ni prav, nekaj zaradi \u010desar je nekdo prizadet oz. ni sre\u010den, kot bi lahko bil, tako kot sta bila v prebrani zgodbi prizadeta dihurja. \u00a0 Zato nas Bog vabi k temu, da se izogibamo grehu. Da bi greh la\u017eje premagali, nam je dal tudi razli\u010dne pomo\u010di. Dal nam je recimo deset zapovedi – ne zato, ker bi nas hotel omejevati, ampak zato, da bi nas obvaroval.<\/p>\n
\u010ce se dr\u017eimo zapovedi, ne \u017eeli svojega bli\u017enjega blaga, ne bomo nikoli lakomni in nevo\u0161\u010dljivi.\u00a0 \u010ce smo po\u017ere\u0161ni, ne upo\u0161tevamo zapovedi ne ubijaj – kajti \u010de preve\u010d jemo, s tem ubijamo sami sebe. Prva zapoved pravi Veruj v enega Boga in ne v svoj prav, \u010de bi se tega dr\u017eali, ne bi bili napuhnjeni.<\/p>\n
Lepo bi bilo, \u010de nih\u010de na svetu ne bi gre\u0161il. Potem ne bi bilo vojn, ljudje se ne bi prepirali, ampak bi cel svet bila ena velika dru\u017eina.\u00a0 Zaradi greha pa se ljudje med seboj prepirajo, za\u010denjajo se vojne… Tako je danes in tako je bilo tudi \u017ee dale\u010d nazaj.\u00a0\u00a0 V svetem pismu si preberimo zgodbo o Kajnu in Abelu:<\/p>\n
ODLOMEK IZ SVETEGA PISMA: <\/u><\/em><\/h1>\n1 Mojzes 4<\/h3>\nKajn in Abel<\/div>\n<\/div>\n1\u00a0<\/span>\u010clovek je spoznal svojo \u017eeno Evo. Spo\u010dela je in rodila Kajna. Rekla je: \u00bbDobila sem![](\"http:\/\/www.biblija.net\/images\/opomba.gif\")
<\/a><\/p>\n\u00a0mo\u017ea od GOSPODA<\/small><\/small>.\u00ab<\/a> 2\u00a0<\/span>Nato je rodila njegovega brata Abela. In Abel je pasel drobnico, Kajn pa je obdeloval zemljo. 3\u00a0<\/span>Ko je preteklo nekaj \u010dasa, je Kajn daroval GOSPODU<\/small><\/small> daritev od sadov zemlje. 4\u00a0<\/span>Tudi Abel je daroval od prvencev svoje drobnice in njihove tol\u0161\u010de. GOSPOD<\/small><\/small> se je ozrl na Abela in njegovo daritev, 5\u00a0<\/span>na Kajna in njegovo daritev pa se ni ozrl. Zato se je Kajn zelo ujezil in obraz mu je upadel. 6\u00a0<\/span>GOSPOD<\/small><\/small> je rekel Kajnu: \u00bbZakaj se jezi\u0161 in zakaj ti je upadel obraz? 7\u00a0<\/span>Ali ga ne bo\u0161 vzdignil, \u010de dela\u0161 dobro? \u010ce pa ne dela\u0161 dobro, greh pre\u017ei nate pri vratih, njegovo po\u017eelenje se obra\u010da proti tebi, a ti mu gospoduj!\u00ab 8\u00a0<\/span>Tedaj je Kajn rekel svojemu bratu Abelu: \u00bbPojdiva ven!\u00ab<\/a> Ko pa sta bila na polju, se je Kajn vzdignil proti svojemu bratu Abelu in ga ubil.<\/div>\n<\/div>\n9\u00a0<\/span>GOSPOD<\/small><\/small> je rekel Kajnu: \u00bbKje je tvoj brat Abel?\u00ab Odvrnil je: \u00bbNe vem. Sem mar jaz varuh svojega brata?\u00ab 10\u00a0<\/span>In GOSPOD<\/small><\/small><\/a>je rekel: \u00bbKaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije iz zemlje k meni. 11\u00a0<\/span>Bodi torej preklet z zemlje, ki je odprla svoja usta in iz tvojih rok sprejela kri tvojega brata! 12\u00a0<\/span>Ko bo\u0161 obdeloval zemljo, naj ti ne daje ve\u010d svoje mo\u010di, blodil in begal bo\u0161 po svetu.\u00ab 13\u00a0<\/span>Kajn je rekel GOSPODU<\/small><\/small>: \u00bbMoja krivda<\/a> je prevelika, da bi jo mogel nositi. 14\u00a0<\/span>Glej, danes me izganja\u0161 iz de\u017eele in moral se bom skrivati pred tvojim obli\u010djem. Blodil in begal bom po zemlji. Kdor koli me bo na\u0161el, me bo ubil.\u00ab 15\u00a0<\/span>GOSPOD<\/small><\/small> pa mu je odgovoril: \u00bbNe tako;<\/a> kdor koli ubije Kajna, bo sedemkrat ma\u0161\u010devan.\u00ab In GOSPOD<\/small><\/small> je dal Kajnu znamenje, da ga nih\u010de, ki bi ga na\u0161el, ne bi ubil. 16\u00a0<\/span>Kajn je od\u0161el izpred GOSPODOVEGA<\/small><\/small> obli\u010dja in se naselil v de\u017eeli Nod,<\/a><\/p>\n\u00a0vzhodno od Edena.<\/div>\n<\/div>\n <\/p>\n
Kak\u0161ne grehe je v tem odlomku naredil Kajn? Bil je nevo\u0161\u010dljiv na svojega brata, ker je Bog sprejel Abelovo daritev njegovo pa ne. Abel je Bogu namre\u010d daroval najbolj\u0161e kar je imel, Kajn pa ostanke. Greh je tudi to, da je ubil Kajna. Na koncu pa se je \u0161e zlagal.<\/p>\n
Toda Bog mu kljub vsemu obljubi zas\u010dito, ga ne obsodi na ve\u010dno trpljenje. Obljubi mu, da ga nih\u010de ne bo ubil.<\/p>\n
Bog je tako prizanesljiv tudi do vsakega od nas. Ne samo, da nas ne po\u0161lje v smrt, zato, ker smo nekaj naredili narobe, odpusti nam grehe in nam da mo\u017enost, da za\u010dnemo znova. Njegov sin Jezus je umrl za na\u0161e odre\u0161enje.<\/p>\n
Toda nekaj pa moramo mi vseeno narediti. Priznati moramo, da smo gre\u0161ili, povedati svoj greh, prositi odpu\u0161\u010danje, narediti trden sklep, da se bomo pobolj\u0161ali,\u00a0 zmoliti\u00a0 kesanje in narediti pokoro.<\/p>\n
Kdo \u017ee zna molitev kesanja?<\/p>\n
Tisti, ki \u017ee znajo to molitev jo zmolijo, tisti, ki jo \u0161e ne znajo, jo zapi\u0161ejo v zvezek. Drugo\u0161olci si jo zapi\u0161ejo sami, tretje\u0161olci jo zapi\u0161ejo prvo\u0161olcem (s tem naredijo dobro delo)\u00a0 ali pa jo imamo za prvo\u0161olce napisano in jo samo nalepijo.<\/p>\n
Aktualni prvoobhajanci dobijo nalogo, da se molitev nau\u010dijo napamet.<\/p>\n
MOLITEV NA KONCU :<\/h2>\n
Moj Bog, \u017eal mi je, da sem gre\u0161il in \u017ealil tebe, ki si moj najbolj\u0161i O\u010de, <\/em><\/p>\ntrdno sklenem, da se bom pobolj\u0161al, pomagaj mi s svojo milostjo, amen.<\/em><\/p>\n <\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
VARUJMO SE GREHA CILJI: SPOZNAVNI CILJ Spoznajo sedem glavnih grehov. Vedo, da z grehom vedno nekoga prizadanemo. Vedo, da Bog \u017eeli, da ne gre\u0161imo, \u010de pa gre\u0161imo, nam je pripravljen grehe odpustiti in dati mo\u017enost, da za\u010dnemo znova. DO\u017dIVLJAJSKI CILJ … Beri naprej
Preberemo\u00a0 2. del zgodb\u00a0 in nadaljujejo naslednji nedokon\u010dani stavek.<\/p>\n
Noe je sklenil, da se bo pogovoril z dihurjema.<\/em> Pri tem je bil neuspe\u0161en, zato je\u2026<\/em><\/strong><\/p>\n \u00a0<\/em>Preberemo 3. del zgodb in\u00a0 otroci dopolnijo tretji stavek.<\/p>\n \u00a0Noe ni vedel kaj naj naredi zato je za pomo\u010d prosil Boga. Kmalu mu je postalo jasno, da bo najbolje, da red na ladji naredita njegova sinova. Bog je to videl in rekel\u2026.<\/strong><\/em><\/p>\n \u00a0<\/em>Preberemo \u0161e 4. del zgodbe, si zapi\u0161emo kaj je Bog v resnici rekel in dopolnimo \u0161e zadnji stavek.<\/p>\n \u00a0Bog je Noetu povedal, da ni prav, da od drugih pri\u010dakuje, da bodo naredili red na ladji, ampak da mora zato nekaj narediti sam. Dihurja sta povedala, da spu\u0161\u010data smrad zato, ker ju je strah \u017eivali, ki jima grozijo. \u017divali na ladji so se nehale jeziti na dihurja in\u2026<\/strong><\/em><\/p>\n ZAKAJ DIHURJI SMRDIJO?<\/p>\n Noe, njegova dru\u017eina in po dve od vsake \u017eivali, od najmanj\u0161e do najve\u010dje, so se po\u010dasi privajali na novo \u017eivljenje v zavetju barke. Zunaj pa je de\u017e, ki ga je posla1 Bog, padal na zemljo in jo preplavil. Noe je imel dan za dnem veliko dela; moral je poravnavati spore, poskrbeti za bolne \u017eiva1i in se stalno truditi, da bi bil njegov mali svet kolikor mogo\u010de sre\u010den in zadovoljen. Vsak ve\u010der je naredil obhod po barki, da se je prepri\u010da1, a1i bodo vse \u017eivali udobno preno\u010deva1e.<\/p>\n Nekega ve\u010dera, ko se je vzpenjal po stopnicah v srednji predel, je zasli\u0161al jezne glasove. “\u017divalim kot sta vidva bi mora1 biti vstop v barko prepovedan!” Noe je pohitel po stopnicah. “Sramota!” “Jemljeta ugled \u017eivalim!” “Re\u010dem vam, vrzimo ju v vodo!”<\/p>\n Tedaj je Noeta zbodel v nos neprijeten vonj. Povohal je enkrat, pa \u0161e enkrat in se spa\u010dil. Po hodniku je prihajal stra\u0161en smrad. Zagledal je gru\u010do \u017eivali, ki so se stiskale skupaj, in bolj ko so bile glasne, mo\u010dnej\u0161i je bil smrad.\u00a0 “Kaj vendar mislita, kdo sta, da hodita naokoli in vse usmrajata?\u00ab je zameketala koza. “Ta barka postaja neprimerna za spodobne in ugledne \u017eivali.<\/p>\n Nov va1 res smrdljivega zraka je prisilil\u00a0 \u017eiva1i, da so se odmaknile in Noe je zagleda1 dva \u010drno bela dihurja, obrnjena s hrbtom proti steni. Ena od \u017eivali je od smradu padla po tleh. Dihurja nista rek1a ni\u010desar. Sta1a sta na sprednjih nogah, kaza1a ostre zobe in poskakovala po tleh. Nato sta se spustila na vse \u0161tiri, dvignila rep in spet spustila smrad v \u017eiva1i ter jih tako odpodila.<\/p>\n Koza je pridirja1a k Noetu. “A1i si videl?” \u00bbTo ni prav, povej Noe, kaj namerava\u0161 storiti?\u00ab je gagala gos.<\/p>\n \u00a02. <\/u>del: <\/u><\/p>\n \u00bbMislim, da je najbolje, da se pogovorimo,\u00ab je rekel Noe. Vsi imamo kake navade, ki drugim niso v\u0161e\u010d. Malo moramo potrpeti. \u00bbPa kaj \u0161e Noe, obna\u0161anja dihurjev nam ni treba trpeti za nobeno ceno. Naredi red Noe, \u010de ga ne bo\u0161 ti, ga bom jaz, \u00bb je prepri\u010dljivo rekel lev.<\/p>\n Noe je odhitel k dihurjema. Videla sta, da prihaja, zato sta se postavila na zadnji nogi in strmela vanj. Noe je govoril zelo hitro: \u00bb Poslu\u0161ajta prijatelja, \u017eal mi je, da vama\u00a0 moram to povedati, toda na ladji sta povzro\u010dila pravi nered. Vse \u017eivali, od najmanj\u0161e do najve\u010dje ho\u010dejo, da vaju vr\u017eem iz polube. Dihurja sta za\u010dela topotati z nogami in spustila v Noeta tak\u0161en smrad, da je ta omedlel.\u00a0 Prihiteli so njegovi sinovi in ga odnesli v njegovo kajuto, kjer je po\u010dasi pri\u0161el k sebi.<\/p>\n “Kaj naj naredim, Gospod Bog?” je vpra\u0161al. “Lahko bi se poskusil z njima pogovoriti,” je rekel Bog. “Saj sem se ravnokar,” je nejevoljno rekel Noe, “pa glej, kaj se mi je zgodilo!” “Nisi se z njima pogovarjal, pa\u010d pa si jima ti govoril,\u00ab je mirno rekel Bog. “Potem se pa ti pogovori z njima. Tebe bosta mogo\u010de poslusa1a,\u00ab je nejevoljno rekel Noe. Bog se je zasmejal. “To ni prav ni\u010d sme\u0161no,” je rekel Noe z resnim glasom. “V \u0161kripcih sem in \u010dlovek bi pri\u010dakova1, da bo\u0161 pomagal.” Noe se je res zelo slabo po\u010dutil, sicer gotovo ne bi tako govoril z Bogom. “Saj pomagam, Noe,” mu je prijazno odvrnil Bog. “Dal sem ti nasvet. Pogovori se z dihurjema in ugotovi, kaj je narobe.” Noe se ni \u017eelel pogovarjati z dihurjem, zato je poklical svoja sinova in jima naro\u010dil, naj se pogovorita z dihurjema. Bog je to videl in rekel:<\/p>\n \u00bbNoe, tebi sem naro\u010dil, da se pogovori z dihurjema, ne tvojima sinovoma.\u00ab \u00bbNaj bo, je rekel Noe in poiskal dihurja. Bila sta na obi\u010dajnem mestu, okoli njiju pa je bilo vse polno \u017eivali. \u00bbDovolite mi samo minutko z njima,” je rekel Noe. “Brez ob\u010dinstva.\u00ab \u00a0\u017diva1i so bile presene\u010dene, vendar so storile, kot je rekel, in se umaknile. Noe je iztegnil roko in rekel: \u00bbPridita, ne bom vama grozil in ni\u010d vama ne bom naredil.\u00ab Dihurja sta se postavila na noge in \u017eiv\u010dno po\u017erl slino. “\u017delim samo to, da mi povesta, zakaj spu\u0161\u010data tak\u0161en smrad,” je rekel s treso\u010dim glasom. Dihurja sta najprej mislila, da je samo zvija\u010da in \u017ee sta hotela spustiti nov val smradu, ko sta se ustavila, kajti za\u010dutila sta, da bi jim Noe resni\u010dno rad pomagal. \u00bbDihurji spu\u0161\u010damo smrad, kadar smo prestra\u0161eni. In zdaj sva na smrt prestra\u0161ena. Cel kup \u017eivali nama grozi.\u00bb\u00a0 Noe je poklical vse\u00a0 \u017eivali na ladji. Povedal jim je, zakaj dihurja spu\u0161\u010data tak\u0161en smrad. \u017divali so malo razmislile, nato pa se odlo\u010dile, da ne bodo ve\u010d grozile dihurjema. Tako sta\u00a0 dihurja spet postala del ladijske dru\u0161\u010dine in mali svet v barki je veselo plul naprej.<\/p>\n Ali je kdo v prebrani zgodbi naredil kaj narobe?\u00a0\u00a0 Je, \u017eivali so se jezile na dihurje, hotele so dihurja vre\u010di v vodo in ju tako ubiti, kajti zunaj je bila povsod samo voda in ni\u010d drugega. Tudi Noe je naredil napako, ko je hotel tisto kar je bilo naro\u010deno njemu prelo\u017eite na druge. Bil je len, ni naredil kar je moral. Bil pa je tudi malo napuhnjen, saj je rekel, da se je z dihurji pogovrajal, v resnici pa je samo on govoril in pametoval. Kot da on vse ve.<\/p>\n Jeza, napuh in lenoba so trije izmed sedmih glavnih grehov.\u00a0 Sem spadajo \u0161e lakomnost, ne\u010distost, nevo\u0161\u010dljivost in po\u017ere\u0161nost. Gre\u0161imo takrat, ko naredimo nekaj, kar ni prav, nekaj zaradi \u010desar je nekdo prizadet oz. ni sre\u010den, kot bi lahko bil, tako kot sta bila v prebrani zgodbi prizadeta dihurja. \u00a0 Zato nas Bog vabi k temu, da se izogibamo grehu. Da bi greh la\u017eje premagali, nam je dal tudi razli\u010dne pomo\u010di. Dal nam je recimo deset zapovedi – ne zato, ker bi nas hotel omejevati, ampak zato, da bi nas obvaroval.<\/p>\n \u010ce se dr\u017eimo zapovedi, ne \u017eeli svojega bli\u017enjega blaga, ne bomo nikoli lakomni in nevo\u0161\u010dljivi.\u00a0 \u010ce smo po\u017ere\u0161ni, ne upo\u0161tevamo zapovedi ne ubijaj – kajti \u010de preve\u010d jemo, s tem ubijamo sami sebe. Prva zapoved pravi Veruj v enega Boga in ne v svoj prav, \u010de bi se tega dr\u017eali, ne bi bili napuhnjeni.<\/p>\n Lepo bi bilo, \u010de nih\u010de na svetu ne bi gre\u0161il. Potem ne bi bilo vojn, ljudje se ne bi prepirali, ampak bi cel svet bila ena velika dru\u017eina.\u00a0 Zaradi greha pa se ljudje med seboj prepirajo, za\u010denjajo se vojne… Tako je danes in tako je bilo tudi \u017ee dale\u010d nazaj.\u00a0\u00a0 V svetem pismu si preberimo zgodbo o Kajnu in Abelu:<\/p>\n <\/p>\n Kak\u0161ne grehe je v tem odlomku naredil Kajn? Bil je nevo\u0161\u010dljiv na svojega brata, ker je Bog sprejel Abelovo daritev njegovo pa ne. Abel je Bogu namre\u010d daroval najbolj\u0161e kar je imel, Kajn pa ostanke. Greh je tudi to, da je ubil Kajna. Na koncu pa se je \u0161e zlagal.<\/p>\n Toda Bog mu kljub vsemu obljubi zas\u010dito, ga ne obsodi na ve\u010dno trpljenje. Obljubi mu, da ga nih\u010de ne bo ubil.<\/p>\n Bog je tako prizanesljiv tudi do vsakega od nas. Ne samo, da nas ne po\u0161lje v smrt, zato, ker smo nekaj naredili narobe, odpusti nam grehe in nam da mo\u017enost, da za\u010dnemo znova. Njegov sin Jezus je umrl za na\u0161e odre\u0161enje.<\/p>\n Toda nekaj pa moramo mi vseeno narediti. Priznati moramo, da smo gre\u0161ili, povedati svoj greh, prositi odpu\u0161\u010danje, narediti trden sklep, da se bomo pobolj\u0161ali,\u00a0 zmoliti\u00a0 kesanje in narediti pokoro.<\/p>\n Kdo \u017ee zna molitev kesanja?<\/p>\n Tisti, ki \u017ee znajo to molitev jo zmolijo, tisti, ki jo \u0161e ne znajo, jo zapi\u0161ejo v zvezek. Drugo\u0161olci si jo zapi\u0161ejo sami, tretje\u0161olci jo zapi\u0161ejo prvo\u0161olcem (s tem naredijo dobro delo)\u00a0 ali pa jo imamo za prvo\u0161olce napisano in jo samo nalepijo.<\/p>\n Aktualni prvoobhajanci dobijo nalogo, da se molitev nau\u010dijo napamet.<\/p>\n Moj Bog, \u017eal mi je, da sem gre\u0161il in \u017ealil tebe, ki si moj najbolj\u0161i O\u010de, <\/em><\/p>\n trdno sklenem, da se bom pobolj\u0161al, pomagaj mi s svojo milostjo, amen.<\/em><\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" VARUJMO SE GREHA CILJI: SPOZNAVNI CILJ Spoznajo sedem glavnih grehov. Vedo, da z grehom vedno nekoga prizadanemo. Vedo, da Bog \u017eeli, da ne gre\u0161imo, \u010de pa gre\u0161imo, nam je pripravljen grehe odpustiti in dati mo\u017enost, da za\u010dnemo znova. DO\u017dIVLJAJSKI CILJ … Beri naprej \u00a0 II. ZGODBA: <\/u><\/em><\/h1>\n
\n
\n
\n
III. POGOVOR:<\/u><\/em><\/h1>\n
ODLOMEK IZ SVETEGA PISMA: <\/u><\/em><\/h1>\n
1 Mojzes 4<\/h3>\n
<\/a><\/p>\n<\/a> 2\u00a0<\/span>Nato je rodila njegovega brata Abela. In Abel je pasel drobnico, Kajn pa je obdeloval zemljo. 3\u00a0<\/span>Ko je preteklo nekaj \u010dasa, je Kajn daroval GOSPODU<\/small><\/small> daritev od sadov zemlje. 4\u00a0<\/span>Tudi Abel je daroval od prvencev svoje drobnice in njihove tol\u0161\u010de. GOSPOD<\/small><\/small> se je ozrl na Abela in njegovo daritev, 5\u00a0<\/span>na Kajna in njegovo daritev pa se ni ozrl. Zato se je Kajn zelo ujezil in obraz mu je upadel. 6\u00a0<\/span>GOSPOD<\/small><\/small> je rekel Kajnu: \u00bbZakaj se jezi\u0161 in zakaj ti je upadel obraz? 7\u00a0<\/span>Ali ga ne bo\u0161 vzdignil, \u010de dela\u0161 dobro? \u010ce pa ne dela\u0161 dobro, greh pre\u017ei nate pri vratih, njegovo po\u017eelenje se obra\u010da proti tebi, a ti mu gospoduj!\u00ab 8\u00a0<\/span>Tedaj je Kajn rekel svojemu bratu Abelu: \u00bbPojdiva ven!\u00ab<\/a> Ko pa sta bila na polju, se je Kajn vzdignil proti svojemu bratu Abelu in ga ubil.<\/div>\n<\/div>\n<\/a>je rekel: \u00bbKaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije iz zemlje k meni. 11\u00a0<\/span>Bodi torej preklet z zemlje, ki je odprla svoja usta in iz tvojih rok sprejela kri tvojega brata! 12\u00a0<\/span>Ko bo\u0161 obdeloval zemljo, naj ti ne daje ve\u010d svoje mo\u010di, blodil in begal bo\u0161 po svetu.\u00ab 13\u00a0<\/span>Kajn je rekel GOSPODU<\/small><\/small>: \u00bbMoja krivda<\/a> je prevelika, da bi jo mogel nositi. 14\u00a0<\/span>Glej, danes me izganja\u0161 iz de\u017eele in moral se bom skrivati pred tvojim obli\u010djem. Blodil in begal bom po zemlji. Kdor koli me bo na\u0161el, me bo ubil.\u00ab 15\u00a0<\/span>GOSPOD<\/small><\/small> pa mu je odgovoril: \u00bbNe tako;<\/a> kdor koli ubije Kajna, bo sedemkrat ma\u0161\u010devan.\u00ab In GOSPOD<\/small><\/small> je dal Kajnu znamenje, da ga nih\u010de, ki bi ga na\u0161el, ne bi ubil. 16\u00a0<\/span>Kajn je od\u0161el izpred GOSPODOVEGA<\/small><\/small> obli\u010dja in se naselil v de\u017eeli Nod,<\/a><\/p>\nMOLITEV NA KONCU :<\/h2>\n