\n| DEJAVNOSTNI CILJ<\/td>\n | Premislil bom, ali sem koga u\u017ealil ali prizadel in \u010de sem ga, se mu bom opravi\u010dil.<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n <\/p>\n \n- ZGODBA: <\/u><\/em><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
Animator pove otrokom zgodbo o zaj\u010dku. Dobro je, \u010de ob pripovedovanju zgodbo tudi poka\u017ee z priro\u010dnimi lutkami. Za lutke lahko uporabi sli\u010dice, ki jih kasneje dobijo otroci, le da so sli\u010dice malo ve\u010dje. Animator jih pobarva, nalepi na tr\u0161i papir in naredi podstavke, tako, da lahko stojijo tudi sami. Pripravi si papir za ograjo in ostale rekvizite, ki so omenjeni v zgodbici. <\/em><\/p>\n <\/p>\n V nekem gozdu je \u017eivel zaj\u010dek. \u017divel je pod drevesom. Mimo njega se je vsak dan sprehodil medved.\u00a0 Vsako no\u010d ga je\u00a0 pri\u0161la pozdravit sova. In ko je jedel travo, je iz zemlje prilezla mi\u0161ka, pomahala z repkom\u00a0 in se mu pridru\u017eila.<\/p>\n Nekega dne pa je zaj\u010dka za\u010delo motiti to, da nikoli ne more jesti sam. \u201cBo\u0161 \u017ee videla mi\u0161, mi\u0161asta, ti \u017ee \u0161e poka\u017eem. Nedale\u010d od tukaj sem videl vrata od avta, polo\u017eim jih na tla pod sabo in ni\u010d ve\u010d ne bo\u0161 mogla do mene.\u201d Kakor je rekel je tudi storil. Cele dneve je sedel na vratih. Kdaj pa kdaj je zasli\u0161al mi\u0161ko, ki bi rada pri\u0161la iz zemlje, pa ni mogla, ker je zadevala\u00a0 v trdo kovino.<\/p>\n Zaj\u010dek je mislil, da je sedaj najsre\u010dnej\u0161i zaj\u010dek v gozdu. Pa ne dolgo \u010dasa, kmalu ga je za\u010del motiti medved, ki je vsak dan hodil mimo njega. \u201cKako mora hoditi ravno mimo mene. Saj vem, ho\u010de biti frajer, ker je tako velik in ker ima tako lepo dlako. Mu \u017ee poka\u017eem. \u0160e danes bom okoli in okoli sebe naredil ograjo, tako, da me ne bo mogel ni\u010d ve\u010d videti. \u201c Kakor je rekel je tudi storil. \u010cez nekaj dni je bila ograja kon\u010dana in zaj\u010dek je bil vesel. Sedel je na vratih in okoli sebe je imel\u00a0 visoko ograjo. Ko je medved to videl, ga je povpra\u0161al \u010demu to, a zaj\u010dek se je delal kot da ga ne sli\u0161i in medved je \u0161el naprej.<\/p>\n Nekaj dni je bilo dobro. Potem pa je zaj\u010dka za\u010dela motiti sova. \u201cZakaj mora sedeti ravno nad mano. In njene svetle o\u010di, prav zoprne so. Kako se svetijo pono\u010di. Nobeno no\u010d mi ne da ta sova miru, ampak se repen\u010di na veji. O, ji \u017ee poka\u017eem, \u0161e danes bom dal plahto nad mojim domom.\u201d Kakor re\u010deno, kmalu storjeno. In sova res ni ve\u010d pono\u010di motila zaj\u010dka.<\/p>\n <\/p>\n Zaj\u010dek je bil skrit za ograjo, nad njim je bila napeta plahta in pod sabo je imela vrata. Nih\u010de ni mogel do njega. Ne iz zraka in ne iz zemlje. Bil je sam, \u010disto sam.<\/p>\n <\/p>\n Nekega dne je pri\u0161la k zaj\u010dku mala zajklja. Zaj\u010dek se jo je zelo razveselil. Toda zajklja ni mogla do njega, ker je bila okoli njega visoka ograja. Splezala je na drevo in hotela sko\u010diti k zaj\u010dku, pa ni mogla, ker je bila nad njim razpeta plahta. \u0160la je na tla in za\u010dela kopati v zemljo. Izkopala je tunel, a zaman, saj je zadela na vrata. Vse je poskusila a do zaj\u010dka ni pri\u0161la. Zaj\u010dek je videl, da zaradi ograj, ki jih je postavil zato, da ga ne bi motili tisti, ki jih nima rad, tudi tisti, ki jih ima rad ne morejo ve\u010d k njemu. Podrl je ograje, se opravi\u010dil mi\u0161ki , medvedu in sovi, ker se je tako grdo obna\u0161al. Zopet je bil \u010disto normalen zaj\u010dek in zajklja je vsak dan lahko pri\u0161la k njemu.<\/p>\n <\/p>\n |