{"id":1519,"date":"2017-03-29T16:11:47","date_gmt":"2017-03-29T14:11:47","guid":{"rendered":"http:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1519"},"modified":"2017-03-29T16:12:21","modified_gmt":"2017-03-29T14:12:21","slug":"prednosti-in-slabosti-cerkve-na-slovenskem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1519","title":{"rendered":"PREDNOSTI IN SLABOSTI CERKVE NA SLOVENSKEM"},"content":{"rendered":"

Kateheza je vzeta iz UNIPAS.<\/p>\n

\n
\n
\n
\n
\n

Cerkev na slovenskem v svojih prednostih in slabostih<\/a><\/h2>\n

\"\"Kratek povzetek kateheze<\/strong><\/p>\n

Kateheza podaja pogled na zgodovino Cerkve \u2013 kaj se lahko nau\u010dim iz dogodkov cerkvene zgodovine in kako jo vidim kot njen ud. Poznavanje poglavitnih dogodkov in resnic, ki jih moremo prek njih spoznati, nas uvede v razmi\u0161ljanje o prednostih in slabostih Cerkve na Slovenskem.<\/strong><\/p>\n

Predlagan odlomek iz Svetega pisma<\/em>:<\/strong> Mt 16, 18\u201319: \u00bbJaz pa ti povem: \u203aTi si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom klju\u010de nebe\u0161kega kraljestva; in kar koli bo\u0161 zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli bo\u0161 razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.\u2039\u00ab<\/p>\n

 <\/p>\n

Uvod<\/strong><\/p>\n

Cerkev je bila ustanovljena na veliki petek z Jezusovo daritvijo na kri\u017eu. Nekoliko prej je Jezus poskrbel za svojega namestnika na zemlji. Takrat mu je tudi rekel: \u00bbPeklenska vrata je ne bodo premagala\u00ab. S temi besedami je Cerkvi zagotovil svetost in trajnost. Danes, nekaj manj kot 2000 let pozneje, se verniki \u0161e vedno zbiramo ob evharisti\u010dni mizi. Cerkev je kljub \u0161tevilnim preizku\u0161njam \u0161e vedno \u00bb\u017eiva\u00ab. Tega si ne moremo razlo\u017eiti s \u010dlove\u0161kim razumom. Le upo\u0161tevanje resnice, da Cerkev vodi Sveti Duh, nam lahko pojasni to neverjetno dejstvo, da je Cerkev \u0161e vedno med nami.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u010cesa se lahko nau\u010dimo iz zgodovine Cerkve?<\/strong><\/p>\n

Na katere dogodke \u010dlovek najprej pomisli ob besedni zvezi: zgodovina Cerkve? Na\u0161tejmo nekatere: kri\u017earske vojne, odpustki, reformacija, vzhodni razkol, preganjanja, svoboda kr\u0161\u010danstvu pod cesarjem Konstantinom. Pogosto najprej pomislimo na temne trenutke. Z namenskim iskanjem svetlih trenutkov iz zgodovine Cerkve pa se spomnimo na za\u010detek redovni\u0161tva, \u010das irskih misijonarjev v Sloveniji, delo Cirila in Metoda ter delo mnogih drugih svetnikov (Fran\u010di\u0161ek Asi\u0161ki, Benedikt, Mati Terezija ipd.).<\/p>\n

\u017de kristjani sami imamo pogosto najprej temne asociacije, ko razmi\u0161ljamo o zgodovini kr\u0161\u010danstva (predlagam pa, da tudi sami naredite preizkus in tako preverite, v kolik\u0161ni meri ta trditev velja). Tako se ne moremo \u010duditi \u0161tevilnim predsodkom in negativnemu pogledu, ki ga imajo do Cerkve neverujo\u010di.<\/p>\n

Na kratko se sprehodimo skozi glavne to\u010dke zgodovine: Apostolska dela nam opisujejo \u017eivljenje prve kr\u0161\u010danske skupnosti in za\u010detke \u0161irjenja kr\u0161\u010danstva. Kmalu so se pri\u010dela preganjanja in sicer v ve\u010d obdobjih. Pod cesarjem Konstantinom je kr\u0161\u010danstvo dobilo svobodo in postalo enakopravno drugim veram (Milanski edikt: leta 313). \u0160e v istem stoletju je postala to edina prava vera. Rimska dr\u017eava je nato razpadlo (leta 476 propad zahodnega dela imperija). Sledilo je obdobje srednjega veka. Na Zahodu se je vzpostavilo Karolin\u0161ko cesarstvo, po njegovem propadu pa Rimsko nem\u0161ko cesarstvo. Cerkev je v teh \u010dasih pri\u0161la pod svetno oblast (cesar si vzame pravico, da imenuje \u0161kofe). Temu se je pape\u017e Gregor VII. odlo\u010dno uprl in v investiturnem boju dosegel svobodo: cerkvene slu\u017ebe naj odslej podeljuje Cerkev. V visokem srednjem veku je pri\u0161lo do obrata. Svetna oblast je postala podrejena duhovni. To obdobje so zaznamovale tudi kri\u017earske vojne in vzhodni razkol. Poleg tega imamo iz tega \u010dasa prve jaslice, kr\u0161\u010devati se za\u010dne majhne otroke, ustanavljajo se univerze itd. V poznem srednjem veku je ugled in mo\u010d pape\u0161tva mo\u010dno upadla (pape\u017ei v Avignonu, ve\u010d pape\u017eev, slabi moralni zgledi). Novi vek privede do zahodnega razkola (leta 1517) in protireformacije, ki mu sledi Tridentinska obnova Cerkve (Tridentinski koncil: 1545\u20131563). V mlaj\u0161i zgodovini je Cerkev pod oblastjo Habsbur\u017eanov zaznamoval janzenizem in pozneje jo\u017eefizem (Jo\u017eef II. razpusti nekatere redove \u2013 jezuite, ukine nekatere Bo\u017eje poti, dolo\u010di velikost \u017eupnij: \u017eupljani smejo biti oddaljeni najve\u010d uro hoda od cerkve). Pomembna prelomnica je tudi II. Vatikanski koncil (1962\u20131965), ki ga je sklical Janez XXIII., dokon\u010dal pa Pavel VI.<\/p>\n

Pestra zgodovina je polna vzponov in propadov. Dr\u017eave so se razvijale in propadale, prav tako dru\u017ebeni in miselni\/filozofski sistemi (fevdalizem, racionalizem, komunizem). A Cerkev je ostala, \u010deprav je njena mo\u010d v novem veku z znanstvenimi odkritji in pojavom sekularizacije za\u010dela upadati ter ji je bilo napovedanih le \u0161e nekaj let \u017eivljenja. Cerkev kot znamenje Bo\u017eje-prisotnosti-med-nami ostaja kljub vsem te\u017ekim trenutkom in \u0161tevilnim napakam, ki so jih storili (in jih \u0161e delamo) njeni udje.<\/p>\n

 <\/p>\n

Cerkev na Slovenskem<\/strong><\/p>\n

Cerkev na Slovenskem ima svojo zgodovino. Od prihoda kr\u0161\u010danstva na na\u0161e ozemlje (sem so ga prinesli v osmem stoletju, pokristjanjevanje pa je potekalo po vzoru irskih menihov), do slavnih bratov Cirila in Metoda, reformacije in protireformacije, preganjanja Cerkve med drugo svetovno vojno in po njej, njenega politi\u010dnega opredeljevanja, nacionalizacije in denacionalizacije, razvoja \u0161tevilnih gibanj, upadanja \u0161tevila vernikov, razglasitve prvih bla\u017eenih Slovencev \u2026<\/p>\n

Danes lahko v Cerkvi na Slovenskem opa\u017eamo dolo\u010dene prednosti in kot vedno ter povsod tudi nekatere slabosti.<\/p>\n

 <\/p>\n

Prednosti<\/strong><\/p>\n

V krovnem dokumentu Pridite in Poglejte<\/em> so \u0161kofje prednosti, ki jih prepoznavajo, strnili v pet to\u010dk: zmernost v teologiji in pastorali, navezanost na katoli\u0161ko tradicijo, zavzetost in marljivost pastoralnih delavcev, solidarnost in vzgoja ter iskrena vera. Pa si jih poglejmo nekoliko bolj podrobno.<\/p>\n

1. Zmernost v teologiji in pastorali (26)<\/p>\n

Prednost se nana\u0161a na pokoncilsko dogajanje. Marsikje je namre\u010d po koncilu nastala \u00bbzmeda\u00ab. V veliki vnemi, da bi \u010dim prej izvr\u0161ili predlagane reforme, so ponekod vse, kar je bilo starega za\u010deli zani\u010devati. \u00bbV slovenskem prostoru se je ustalila zmerna teolo\u0161ka in pastoralna smer, ki sprejema izziv novega, ne da bi zato povsem prekinila s starim.\u00ab Za la\u017eje razumevanje naj omenim le nekaj najbolj opaznih pokoncilskih sprememb: bogoslu\u017eni jezik postane sloven\u0161\u010dina, duhovnik se obrne proti ljudstvu, laiki prevzemajo ve\u010d sodelovanja, ustanovijo se \u017eupnijski pastoralni sveti.<\/p>\n

2. Navezanost na katoli\u0161ko tradicijo (27)<\/p>\n

Slovenskemu \u010dloveku je katoli\u0161ka tradicija blizu. Mnogi ob bo\u017ei\u010du postavljajo jaslice in krasijo drevesca, blizu so jim tudi razni blagoslovi kot na primer blagoslov otrok ali blagoslov jedil pred veliko no\u010djo. Nekateri stari verski obi\u010daji so re\u0161eni pozabe (koledovanje ob prazniku svetih treh kraljev, miklav\u017eevanje). Tudi verska znamenja in cerkve so negovane. Zakaj je navezanost na tradicijo prepoznana kot prednost? Kot razlagajo \u0161kofje, je to odsko\u010dna deska za novo evangelizacijo ter za poglobitev vsebine.<\/p>\n

3. Zavzetost in delavnost pastoralnih delavcev (28)<\/p>\n

Mnogi duhovniki, druge posve\u010dene osebe in laiki delajo zelo po\u017ertvovalno v dobrobit kr\u0161\u010danskega ob\u010destva. Svoje mo\u010di, \u010das in talente nesebi\u010dno darujejo za razli\u010dne pastoralne dejavnosti. Prostovoljno delo je mnogim samoumevno, to pa ceni tudi \u0161ir\u0161a okolica. \u00bbPo\u017ertvovalnost in predanost duhovnikov, redovnikov in laikov govori o tem, da gore\u010dnost za Bo\u017eje kraljestvo med pastoralnimi delavci \u017eivi in ne pojenja.\u00ab \u0160kofje z veseljem opa\u017eajo, da \u00bbse podobne dr\u017ee ka\u017eejo tudi pri mladih voditeljih skupin in animatorjih.\u00ab<\/p>\n

4. Solidarnost in vzgoja (29)<\/p>\n

Cerkvene dobrodelne ustanove veliko naredijo za uboge, kljub majhni medijski podpori. Veliko imamo prostovoljcev in dobrotnikov. \u00bbSporo\u010dilo dobrote, ki je odli\u010dno Kristusovo sporo\u010dilo, zato ni presli\u0161ano.\u00ab Tudi dru\u017eba ceni dobrodelno delovanje Cerkve.<\/p>\n

Na podro\u010dju vzgoje lahko opa\u017eamo, da je kr\u0161\u010danska vzgoja cenjena. Star\u0161i radi vpisujejo otroke v katoli\u0161ke vrtce in osnovne \u0161ole, mladi \u0161tudentje svojo pedago\u0161ko prakso radi opravljajo prav v katoli\u0161kih srednjih \u0161olah (kjer so srednje\u0161olci bolj spo\u0161tljivi). Ve\u010dina otrok obiskuje verouk, mnogi otroci in mladi se udele\u017eujejo ter soustvarjajo razli\u010dne programe (skavti, oratorij), tudi Festival Sti\u010dna mladih ima pomembno mesto in je v srednjeevropskem prostoru brez primere.<\/p>\n

5. Iskrena vera (30)<\/p>\n

Pogosto spregledana, a obenem najpomembnej\u0161a sila, ki povezuje celotno Cerkev je iskrena vsakdanja molitev mnogih mo\u017e in \u017eena, njihovo trdno zaupanje v Boga ter zvesta ljubezen. V na\u0161em narodu so mnoga srca zvesto predana Kristusu in njegovi materi Mariji. Prav pobo\u017enosti njej v \u010dast so na na\u0161ih tleh zelo pogoste. Njena dr\u017ea pogumne vere (angelovo oznanjenje) in pri\u010devanja v javnosti (pod kri\u017eem) je lepa izto\u010dnica za pastoralno prenovo v prihodnjih letih.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u0160ibkosti Cerkve na Slovenskem <\/strong>so naslednje:<\/p>\n

1. Ranjena ob\u010destva (35)<\/p>\n

To se ka\u017ee na mnogih podro\u010djih: znotraj cerkvenih struktur, kjer ne prihaja do iskrenega dialoga; v nesodelovanju in brezbri\u017enosti \u0161kofov\/duhovnikov za skupne projekte, pogosta je praksa, kjer vsak poskrbi le za svoje podro\u010dje; v premajhni solidarnosti med premo\u017enej\u0161imi in revnimi \u017eupnijami; v zanemarjanju karizem in poslanstva laikov ter redovnikov; v \u010dlove\u0161ki slabosti gospodovalnosti, ki prizadene medsebojne odnose in ne omogo\u010da rasti ob\u010destva.<\/p>\n

2. Nezvestoba obljubam (36)<\/p>\n

Dana\u0161nja dru\u017eba zvestobe ne prepoznava ve\u010d kot vrednote. To se \u017eal odra\u017ea tudi v \u017eivljenju Cerkve kot nezvestoba obljubam (duhovni\u0161kim, redovni\u0161kim, zakonskim). Nezvestoba vpliva na manj\u0161o verodostojnost oznanjevanja, pa tudi mladi imajo slabe zglede, zaradi katerih se te\u017eje odlo\u010dajo za duhovni\u0161ki poklic.<\/p>\n

3. Pomanjkanje poguma in lastne identitete (37)<\/p>\n

Slovenski katoli\u010dan je zaradi zapostavljanja, drugorazrednosti in sovra\u017enega govora velikokrat prestra\u0161en, negotov v sebi in vase zaprt vernik. Njegovo poznavanje katoli\u0161ke vere je \u0161ibko, zato je njegovo pri\u010devanje omejeno na tih \u017eivljenjski zgled, manj pa ima poguma za javno izra\u017eanje svojega prepri\u010danja.<\/p>\n

4. Duh izklju\u010devanja (38)<\/p>\n

Slovenska dru\u017eba je \u0161e vedno razdeljena. K temu je prispevalo dogajanje med in po drugi svetovni vojni. Idejna razdeljenost ne bi bila ni\u010d nenavadnega, a v na\u0161em prostoru gre poleg tega tudi za izklju\u010devanje drugega, ki se ga obravnava kot sovra\u017enika. V tak\u0161nem stanju pa po opa\u017eanju \u0161kofov nismo sposobni ne odpu\u0161\u010dati ne oznanjati evangelij.<\/p>\n

5. Pretirana skrb za materialne dobrine (39)<\/p>\n

Z denacionalizacijo je bila Cerkvi vrnjena ve\u010dina njenega premo\u017eenja \u2013 v slabem stanju. Pri\u010dela se je obnova mnogih objektov in ponovno usposabljanje ustanov, katerih delovanje je bilo prekinjeno. Pretirana skrb za materialne dobrine je imela negativne u\u010dinke na pastoralno delo in omajala ugled Cerkve v dru\u017ebi, saj so nekateri dobili ob\u010dutek, da \u017eeli Cerkev le izbolj\u0161ati svoj gmotni polo\u017eaj.<\/p>\n

 <\/p>\n

Zaklju\u010dek <\/strong><\/p>\n

Cerkev na Slovenskem se je zavedla potrebnosti skupnega dela in skupne skrbi za njeno prenovo. To se je lepo pokazalo v izidu dokumenta Pridite in poglejte<\/em>, ki med drugim na vernika spodbudno vpliva tudi zaradi dejstva, da so pri njegovemu nastajanju sodelovali vsi slovenski \u0161kofje. Iskrena \u017eelja po bolj\u0161i Cerkvi naj bo v spodbudo tudi vsem mladim, da bomo po svojim mo\u010deh in kot del\u010dek te velike strukture pomagali k njeni svetosti.<\/p>\n

 <\/p>\n

Vpra\u0161anja<\/strong><\/p>\n

\u2013 Katerih dogodkov se spomni\u0161 iz zgodovine Cerkve?<\/p>\n

\u2013 V kolik\u0161ni meri poznavanje zgodovine Cerkve vpliva na tvojo vero?<\/p>\n

\u2013 Kako kot ud Cerkve gleda\u0161 na to \u00bbustanovo\u00ab?<\/p>\n

\u2013 Katera dogajanja\/dr\u017ee v Cerkvi na Slovenskem spodbujajo tvojo vero in krepijo tvojo identiteto kristjana\/-ke?<\/p>\n

\u2013 Kateri dogodki ali dr\u017ee v Cerkvi na Slovenskem ne spodbujajo tvoje vere in zamajajo tvojo identiteto kristjana\/-ke?<\/p>\n

Kaj meni\u0161 o sedanjem stanju Cerkve na Slovenskem? Te na\u0161tete prednosti in slabosti k \u010demu spodbujajo?
\nPriporo\u010dena metodologija:<\/strong><\/p>\n

Mlade spodbudimo, da na listke napi\u0161ejo \u010dim ve\u010d dogodkov, ki se jih spomnijo iz zgodovine Cerkve. Nato naj jih razdelijo glede na kategorijo DOBRO\/SLABO. Sledi pogovor. V drugem delu jih spodbudimo, naj napi\u0161ejo, kaj v Cerkvi spodbuja oziroma krepi njihovo vero in kaj ima nasprotni u\u010dinek. Nato razdelijo prve listke pod posamezno prednost, druge pa pod slabost Cerkve na Slovenskem. Porazdeljevanje listkov lahko poteka tako, da vsak svojega prebere in ga nato umesti pod dolo\u010deno kategorijo. Ob tem se lahko odprejo mnoge izto\u010dnice za pogovor.<\/p>\n

 <\/p>\n

Pripravila: Kristina K.<\/p>\n

Uporabljeni viri:<\/strong><\/p>\n

– literatura katehetsko pastoralne \u0161ole (Zgodovina Cerkve).<\/p>\n

– Holzer, J. (1995). Zgodovina Cerkve v stotih slikah<\/em>. Ljubljana: Dru\u017eina.<\/p>\n

– Pridite in poglejte<\/em>. 2012. Slovenski pastoralni na\u010drt, krovni dokument. Slovenska \u0160kofovska konferenca. Ljubljana: Celjska Mohorjeva dru\u017eba.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kateheza je vzeta iz UNIPAS. Cerkev na slovenskem v svojih prednostih in slabostih Kratek povzetek kateheze Kateheza podaja pogled na zgodovino Cerkve \u2013 kaj se lahko nau\u010dim iz dogodkov cerkvene zgodovine in kako jo vidim kot njen ud. Poznavanje poglavitnih … Beri naprej →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2218,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27],"tags":[],"class_list":["post-1519","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kateheza-starsi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1519","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2218"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1519"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1519\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1523,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1519\/revisions\/1523"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1519"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1519"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1519"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}