{"id":1549,"date":"2017-03-30T09:16:50","date_gmt":"2017-03-30T07:16:50","guid":{"rendered":"http:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1549"},"modified":"2017-03-30T09:16:50","modified_gmt":"2017-03-30T07:16:50","slug":"kdo-so-kristjani-in-v-kaj-verjamejo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1549","title":{"rendered":"KDO SO KRISTJANI IN V KAJ VERJAMEJO?"},"content":{"rendered":"

KR\u0160\u010cANSTVO<\/span><\/p>\n

Kr\u0161\u010danstvo je religija kristjanov, ki verujejo v nauke \u010dloveka z imenom Jezus. Njegovi privr\u017eenci so ga poimenovali Kristus. Kristus je gr\u0161ka beseda za hebrejsko mesija, ki pomeni odre\u0161enik. Za kristjane je Jezus Bo\u017eji Sin, Bog v \u010dlove\u0161ki podobi. Verujejo, da je pri\u0161el na zemljo, da bi odre\u0161il Ijudi od njihovih slabih del (v kr\u0161\u010danstvu se imenujejo grehi). To je naredil s tem, da je trpel kot \u010dlovek in \u017ertvoval svoje \u017eivljenje. Kr\u0161\u010danstvo je nastalo na ozemlju dana\u0161njega Izraela. Zdaj je raz\u0161irjeno skoraj po vsem svetu, posebno v Evropi, Severni in Ju\u017eni Ameriki, Avstraliji in Novi Zelandiji. Z ve\u010d kot milijardo vernikov je najve\u010dja svetovna religija.<\/span><\/p>\n

Jezusovo rojstvo<\/span><\/b><\/p>\n

Jezus se je rodil pred pribli\u017eno 2000 leti kot Jud v Palestini, ki so jo zasedli Rimljani. Zgodba o njem poudarja njegovo skromno poreklo na tem svetu. Kr\u0161\u010danske svete knjige u\u010dijo, da je angel Gabrijel oznanil mladi \u017eeni Mariji, da bo postala Jezusova mati. Mnogo kristjanov verjame, da je bila Marija kljub materinstvu devica. Jezus se je rodil v Betlehemu, kamor sta \u0161la Marija in njen zaro\u010denec Jo\u017eef zaradi popisa prebivalstva. Mesto je bilo preve\u010d polno in nastaniti sta se morala v hlevu. Tukaj je bilo rojeno dete. Prvi so obiskali novorojenega Jezusa pastirji. Po drugi razli\u010dici zgodbe pa so trije modreci sledili zvezdi repatici, ki jih je pripeljala do hleva. Prinesli so troje daril: zlato za kralja, izbrano kadilo Za Svetnika in miro (grenko kadilo) za tistega, ki bo trpel in umrl.<\/span><\/p>\n

Jezusov krst<\/span><\/b><\/p>\n

Jezus je odra\u0161\u010dal v Nazaretu in je verjetno postal tesar. Ko je bil star 30 let, je prosil bratranca Janeza, da ga krsti v reki Jordan. Pri krstu so kr\u0161\u010denca potopili v vodo, kar je pomenilo o\u010di\u0161\u010denje grehov in za\u010detek novega \u017eivljenja. Janez je Jezusa spoznal za Odre\u0161enika, ki so ga pri\u010dakovali ljudje.<\/span><\/p>\n

Jezusovo delo in nauk<\/span><\/b><\/p>\n

Jezus je izbral 12 u\u010dencev (apostolov) in jih za\u010del u\u010diti. Pridobil si je sloves, ker je zdravil bolnike in delal \u010dude\u017ee; npr. s samo petimi hlebi kruha in dvema ribama je nahranil pettiso\u010dglavo mno\u017eico. Judovski verski veljaki so se za\u010dutili ogro\u017eene zaradi Jezusove priljubljenosti in nekaterih njegomh dejanj ter dejanj njegovih u\u010dencev, npr. pomagali so izob\u010dencem, nejudom (poganom) in \u017eenskam. Jezus je tudi odpu\u0161\u010dal grehe, kar bi po njihovem verovanju lahko napravil samo Bog. Jezus je u\u010dil, da se morajo ljudje skesati svojih grehov in za\u010deti znova. To se mora zgoditi, da bo lahko nastopilo bo\u017eje kraljestvo na zemlji. V bo\u017ejem kraljestvu bosta vladala pravi\u010dnost in mir, ljudje bodo re\u0161eni trpljenja. Jezus je u\u010dil, da sta ljubezen in pomo\u010d bli\u017enjemu bolj pomembni kot judovski zakoni, in o Bogu je govoril kot o svojem O\u010detu. Do takrat ni \u0161e nih\u010de sli\u0161al, da bi se o Bogu govorilo tako po doma\u010de.<\/span><\/p>\n

Prilike<\/span><\/b><\/p>\n

Jezus je pogosto u\u010dil s pripovedovanjem prilik. To so pou\u010dne zgodbe, ki jih je treba razumeti v prenesenem pomenu. Prilika, imenovana Izgubljeni sin, prikazuje Boga kot ljube\u010dega o\u010deta, ki je pripravljen odpu\u0161\u010dati grehe svojim otrokom. Zgodba se glasi takole. O\u010de je imel dva sina. Mlaj\u0161i je zahteval svoj dele\u017e dedi\u0161\u010dine, zapustil je de\u017eelo in zapravil ves denar za veselja\u010denje. Ko je pri\u0161la v de\u017eelo lakota, se je moral pre\u017eivljati z delom pri svinjah in jedel je njim namenjeno hrano. Ko je ugotovil, da imajo o\u010detovi delavci ve\u010d hrane, kot je lahko pojedo, se je odlo\u010dil, da se bo vrnil domov, priznal svoje napake in prosil, da bi postal eden izmed delavcev. Njegov o\u010de je bil presre\u010den, da se je izgubljeni sin vrnil, in priredil mu je slavje. To je razjezilo ubogljivega starej\u0161ega brata. O\u010de je starej\u0161emu sinu razlo\u017eil, da je vse svoje premo\u017eenje vedno delil z njim, toda mlaj\u0161i sin, ki je bil tako dolgo izgubljen, je zdaj najden in zato se je treba veseliti.<\/span><\/p>\n

Zadnja ve\u010derja<\/span><\/b><\/p>\n

Med zadnjo ve\u010derjo je Jezus sku\u0161al svoje u\u010dence posvariti pred tem kar se bo kmalu zgodilo. Prosil jih je, naj ohranjajo spomin nanj tako, da tudi po njegovi smrti u\u017eivajo kruh in vino. Kruh simbolizira njegovo telo in vino njegovo kri, ki bosta \u017ertvovana za njihovo odre\u0161enje<\/span><\/p>\n

V Jeruzalemu<\/span><\/b><\/p>\n

Ko je Jezus u\u010dil \u017ee tri leta, je peljal u\u010dence v Jeruzalem, da bi praznovali pasho, \u010deprav je vedel, da ga bo nara\u0161\u010dajo\u010da sovra\u017enost judovskih voditeljev, pripeljala v smrt. V Jeruzalemu so ga mnogi pozdravljali kot kralja; upali so, da bo pregnal Rimljane in obnovil judovsko kraljestvo. Ko so ugotovili, da se to ne bo zgodilo, so se odvrnili od njega.<\/span><\/p>\n

Kri\u017eanje<\/span><\/b><\/p>\n

Juda, eden Jezusovih u\u010dencev, je izdal Jezusa judovskim verskim voditeljem. Obto\u017eili so ga bogokletstva, kar pomeni nespo\u0161tljivo uporabo bo\u017ejega imena. Rimski upravitelj Poncij Pilat, ki je edini smel izre\u010di smrtno sodbo, se je zbal upora Judov in je popustil njihovemu pritisku. Ukazal je, naj Jezusa kri\u017eajo; pribit naj bo na kri\u017eu, dokler ne umre. Hkrati z njim sta bila kri\u017eana tudi dva razbojnika.<\/span><\/p>\n

Vstajenje<\/span><\/b><\/p>\n

Jezusa so polo\u017eili v grob, toda tretji dan po kri\u017eanju so na\u0161li grob prazen. Neki verniki so povedali, da so Jezusa videli \u017eivega, in raz\u0161irila se je novica, da je vstal od mrtvih.<\/span><\/p>\n

Vnebohod<\/span><\/b><\/p>\n

Preden je Jezus od\u0161el v nebo, da bi se zdru\u017eil z Bogom, svojim o\u010detom naj bi se ve\u010dkrat prikaz svojim u\u010dencem. Njegov odhod v nebo se imenuje vnebohod. Mnogo kristjanov veruje, da bodo po smrti zveli\u010dani in da bo njihova du\u0161a od\u0161la v nebesa k Bogu in Jezusu. Nebesa ali raj veljajo za stanje bla\u017eenosti.<\/span><\/p>\n

Sveto pismo<\/span><\/b><\/p>\n

Kr\u0161\u010danski nauk je zapisan v Svetem pismu (Bibliji), ki sestoji iz dveh delov: Stare in Nove zaveze. Druga beseda za zavezo je obljuba. Stara zaveza je skoraj taka kot judovski Tenak in govori o zavezi, ki jo je po verovanju Judov Bog sklenil z njimi po Abrahamu in pozneje po Mojzesu. Novi zaveza je bila napisana v gr\u0161\u010dini in pripoveduje o zavezi, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z vsemi Ijudmi po svojem Sinu Jezusu Kristusu. Nova zaveza obsega \u0161tiri evangelije (kar pomeni veselo novico), \u0161tevilna pisma in dve drugi knjigi.<\/span><\/p>\n

Nova zaveza<\/span><\/b><\/p>\n

Stara zaveza u\u010di, da se dose\u017ee zveli\u010danje z izpolnjevanjem bo\u017ejih postav. Nova zaveza u\u010di, da bo zveli\u010dan, kdor veruje v smrt in vstajenje Jezusa Kristusa. Glavno oznanilo Nove zaveze je, da je Jezus, \u010deprav sam brez greha, ceno za \u010dlovekove grehe pla\u010dal s svojim \u017eivljenjem in smrtjo. Njegovo vstajenje je znamenje bo\u017ejega odpu\u0161\u010danja in zveli\u010danja za vse \u010dlove\u0161tvo.<\/span><\/p>\n

Pisma<\/span><\/b><\/p>\n

To so najstarej\u0161i kr\u0161\u010danski dokumenti, napisani pribli\u017eno 30 let po Jezusovi smrti. Ve\u010dino je napisal prvotno zelo pravoveren Jud z imenom Savel. Svoje ime je spremenil v Pavel po pretresljivi spreobrnitvi, ko je za\u010dasno oslepel, ker je imel videnje vstalega Kristusa. Pavel je potoval po vsem Rimskem cesarstvu, pripovedoval nejudom o Jezusu in ustanavljal kr\u0161\u010danske skupnosti, ki so se imenovale Cerkve. V svojih pismih daje nasvete prvim kristjanom in jih spodbuja.<\/span><\/p>\n

Evangeliji<\/span><\/b><\/p>\n

Evangelije so napisali 70 do 150 let po Jezusovi smrti \u0161tirje evangelisti: Matej, Marko, Luka in Janez. Evangelist pomeni glasnika vesele novice. V vsakem evangeliju so opisani Jezusovo \u017eivljenje, njegov nauk, smrt in vstajenje s ” stali\u0161\u010da pisca. Napisani so z namenom, da bi spreobra\u010dali v kr\u0161\u010dansko vero.<\/span><\/p>\n

Preganjanje<\/span><\/b><\/p>\n

Rimski oblastniki so preganjali kristjane in jude ter jih obto\u017eevali za svoje lastne politi\u010dne neuspehe. Rimski cesar Neron je leta 70 ukazal poru\u0161iti Jeruzalem, da bi se cesarstvo znebilo kristjanov in judov.<\/span><\/p>\n

Konstantin<\/span><\/b><\/p>\n

Rimski cesar Konstantin se je leta 313 spreobrnil v kr\u0161\u010dansko vero. Na kraju starega gr\u0161kega mesta Bizanc je ustanovil mesto Konstantinopel in uzakonil kr\u0161\u010danstvo. Leta 325 je sklical koncil v Nikeji, kjer so sestavili dokon\u010dno utemeljitev kr\u0161\u010danske vere. Od takrat je bila to priznana pravoverna oblika kr\u0161\u010danstva. To je bila nikejska veroizpoved in je vsebovala nauk o Sv. Trojici, kar pomeni troedinost Boga: Bog O\u010de (stvarnik sveta), Bog Sin (Jezus) in Sveti Duh (stalna bo\u017eja navzo\u010dnost v svetu). To je \u0161e vednc osrednji kr\u0161\u010danski nauk.<\/span><\/p>\n

Razkol med Vzhodom in Zahodom<\/span><\/b><\/p>\n

V 5. in 6. st. se je Rimsko cesarstvo razdelilo na dva dela. Konstantinopel je postal sredi\u0161\u010de vzhodnega ali bizantinskega cesarstva, Rim pa zahodnega cesarstva. Leta 1054 je pri\u0161lo do spora med poglavarjem Cerkve v Konstantinoplu (patriarhom) in poglavarjem Cerkve v Rimu (pape\u017eem). To je pripeljalo med obema Cerkvama do razkola, imenovanega shizma. Zahodna Cerkev je pozneje postala znana kot rimskokatoli\u0161ka (katoli\u0161ka pomeni vesoljna). Vzhodna Cerkev je postala zn.ana kot ortodoksna (pravoslavna). Pozneje se je razvilo nekaj manj\u0161ih razlik v verovanju in obredih obeh Cerkev in te obstajajo \u0161e danes.<\/span><\/p>\n

Reformacija<\/span><\/b><\/p>\n

Naslednja velika delitev kr\u0161\u010danstva je bila v 16. st. Nova reformirana Cerkev, znana kot protestantska, je nastala iz ugovorov ljudi, kot sta bila Martin Luter in Jean Kalvin. Obsojala sta nekatere dejavnosti katoli\u0161ke Cerkve, ki je po njunem mnenju postala preve\u010d razsipna, vplivna in podkupljiva.<\/span><\/p>\n

Martin Luter<\/span><\/b><\/p>\n

Leta 1517 je Nemec Martin Luter napadel avtoriteto pape\u017ea in cerkvenih veljakov. \u0160e posebej je obsojal prodajanje odpustkov. Cerkev je namre\u010d pobirala denar od ljudi in jim v nadomestilo obljubljala, da ne bodo po smrti kaznovani za svoje grehe. Luter je Biblijo prevedel v nem\u0161\u010dino. Do tedaj so jo brali v latin\u0161\u010dini, ki je preprosti ljudje niso razumeli. Kmalu so jo prevedli tudi v druge jezike. Luter je menil, da sta nauk Biblije in posameznikova osebna vera v Kristusa bolj pomembna kot cerkveni obredi.<\/span><\/p>\n

Jean Kalvin<\/span><\/b><\/p>\n

Francoz Jean Kalvin je s svojo organizacijo Cerkve dokon\u010dno oblikoval protestantizem. Kalvin se je strinjal z Lutrovimi nauki, vendar je verjel v predestinacijo. (vnaprej\u0161nja usoda), t.j. nazor, da ima Bog pripravljen na\u010drt za vsakogar, ki vklju\u010duje zveli\u010danje ali pogubljenje.<\/span><\/p>\n

Protireformacija<\/span><\/b><\/p>\n

Protireformacija se imenuje gibanje za prenovo katoli\u0161ke Cerkve. Nastala je kot odgovor na protestantsko reformacijo. Mnogo Evropejcev se je vrnilo v katoli\u0161ko vero, vendar je na splo\u0161no Evropa ostala razdeljena na protestantski sever in katoli\u0161ki jug. Med katoli\u010dani in protestanti je vladalo sovra\u0161tvo; protestante so preganjali v katoli\u0161kih de\u017eelah, katoli\u010dani pa so do\u017eivljali enako usodo v protestantskih.<\/span><\/p>\n

Anglikanska cerkev<\/span><\/b><\/p>\n

Leta 1529 se je angle\u0161ki kralj Henrik VIII. uprl najvi\u0161ji avtoriteti pape\u017ea in se oklical za vrhovnega poglavarja Cerkve v Angliji. Pod vlado Henrikovega sina Edvarda VI. je Anglija postala protestantska de\u017eela in mnogo katoli\u010danov je bilo ubitih. Henrikova h\u010di Marija I. je v de\u017eeli ponovno vzpostavila katolicizem, med njeno vladavino pa je bilo ubitih veliko protestantov. Kraljica Elizabeta I., ki je vladala od 1558 do 1603, je ustanovila anglikansko Cerkev, ki je bila srednja pot med katoli\u0161ko in protestantsko. Danes najdemo v mnogih de\u017eelah sveta dve veji anglikanske Cerkve t.j. anglikansko in episkopalno. Pripadniki, ki se ravnajo bolj po katoli\u0161kem izro\u010dilu, so znani kot “visoka Cerkev”, tisti, ki se ravnajo po protestantskem, so znani kot “nizka Cerkev”.<\/span><\/p>\n

Nekonformizem<\/span><\/b><\/p>\n

Nekateri protestanti so zavra\u010dali uveljavljeno Cerkev v severni Evropi in so v 17. st. za\u010denjali ustanavljati nekonformisti\u010dne Cerkve. Menili so, da je treba pretrgati vse stike s katolicizmom, da mora biti bogoslu\u017eje preprosto, cerkve pa neokra\u0161ene, npr. brez kipov. Prvi nekonformisti so se v Angliji imenovali puritanci. Ena od glavnih puritanskih lo\u010din so bili kvekerji.<\/span><\/p>\n

Romarski o\u010detje<\/span><\/b><\/p>\n

Mnogo nekonformistov je v strahu pred preganjanjem zbe\u017ealo iz Evrope. Najbolj znana skupina so bili romarski o\u010detje. Bili so prav med prvimi naseljenci v Ameriki. Leta 1620 so odpluli na ladji Mayflower iz Plymoutha v Angliji. Med prvo zimo, ki so jo pre\u017eiveli v Ameriki, je zaradi lakote pomrla polovica priseljencev, preostali so pre\u017eiveli ob pomo\u010di doma\u010dinov. Prvo \u017eetev so proslavili s praznovanjem v zahvalo Bogu. V Ameriki \u0161e vedno proslavljajo v novembru zahvalni dan.<\/span><\/p>\n

Metodisti\u010dna cerkev<\/span><\/b><\/p>\n

Ena izmed najpomembnej\u0161ih kr\u0161\u010danskih lo\u010din, ki je iz\u0161la iz prvotnega nekonformisti\u010dnega gibanja, so metodisti, danes raz\u0161irjeni po vsem svetu. Ustanovitelja metodisti\u010dne Cerkve sta bila dva Angle\u017ea, brata John in Charles Wesley. V 18. st. sta na mno\u017ei\u010dnih shodih na prostem oznanjala Sveto pismo in si pridobila mnogo privr\u017eencev med tovarni\u0161kimi in poljskimi delavci. Metodisti so dobili svoje ime zaradi metodi\u010dnih navad svojih privr\u017eencev, katerih cilj je bil urejeno in ubogljivo \u017eivljenje. Zavzemali so se za socialne reforme.<\/span><\/p>\n

Cerkve<\/span><\/b><\/p>\n

Od kristjanov se pri\u010dakuje, da hodijo v cerkev, \u010deprav lahko obred poteka tudi kjerkoli drugje. Obred obsega \u010da\u0161\u010denje Boga in pro\u0161nje za bo\u017ejo pomo\u010d v obliki molitev, himni\u010dnega in monotonega petja. Berejo iz Svetega pisma in poslu\u0161ajo pridigo (govor o kr\u0161\u010danstvu). Glavno bogoslu\u017eje je v nedeljo. Mnoge katoli\u0161ke, anglikanske in pravoslavne cerkve so zelo lepo okra\u0161ene, medtem ko so protestantske preprostej\u0161e. Stolnica je glavna cerkev \u0161kofije.<\/span><\/p>\n

Duhovniki in \u0161kofje<\/span><\/b><\/p>\n

V katoli\u0161kih, anglikanskih in pravoslavnih cerkvah bogoslu\u017eje obi\u010dajno opravljajo duhovniki. Dolga nagubana duhovni\u0161ka obla\u010dila so prevzeli po obla\u010dilih iz \u010dasov Rimskega cesarstva, ki je bilo zibelka kr\u0161\u010danstva. Trd bel ovratnik je mogo\u010de posnemanje ovratnic, ki so jih nosili su\u017enji, in naj bi pomenil, da je duhovnik bo\u017eji slu\u017eabnik. Najvi\u0161ji dostojanstvenik stolnice in \u0161kofije je \u0161kof, ki nosi pastirsko palico, podobno palici pastirjev. Spominjala naj bi ga na njegovo dol\u017enost, t.j. skrb za njegove ovce, t.j. vernike v \u0161kofiji. \u0160kofovsko pokrivalo se imenuje mitra.<\/span><\/p>\n

Evharistija<\/span><\/b><\/p>\n

Evharistija, kar pomeni zahvalno darovanje, je glavni del slu\u017ebe bo\u017eje. Je podo\u017eivljanje zadnje ve\u010derje, ko verniki zau\u017eijejo hostijo ali majhen ko\u0161\u010dek kruha in srknejo kapljo vina. Pri razli\u010dnih kr\u0161\u010danskih veroizpovedih ima ta obred nekoliko razli\u010den pomen, zato ga obhajajo vsak na svoj na\u010din. Tudi poimenovanje ni enotno. Pri katoli\u010danih se imenuje ma\u0161a, sveto ob\u010destvo pri anglikancih in pravoslavcih bo\u017eja slu\u017eba (liturgija). Protestanti ga pogosto imenujejo lomljenje kruha ali Gospodova ve\u010derja.<\/span><\/p>\n

Krst<\/span><\/b><\/p>\n

Ljudje so sprejeti v kr\u0161\u010dansko vero z zakramentom, ki se imenuje krst. Pri nekaterih kr\u0161\u010danskih veroizpovedih vlijejo kr\u0161\u010dencu pri krstu le malo vode na \u010delo in ga ne potopijo popolnoma v vodo. Pri nekaterih krstijo odrasle vernike, pri ve\u010dini pa dojen\u010dke. Otrokovi star\u0161i in botri, ki so jih izbrali star\u0161i, se obve\u017eejo, da bodo otroka vzgojili v kristjana. Pri tem obredu dobi otrok ime, ki je njegovo krstno ime.<\/span><\/p>\n

Marija, Jezusova mati<\/span><\/b><\/p>\n

Vsi kristjani \u010dastijo Marijo, ki jo je izbral Bog za Jezusovo mater. Toda katoli\u0161ki in pravoslavni kristjani ji pripisujejo \u0161e poseben pomen. Verujejo, da bo Marija zanje posredovala pri Jezusu, \u010de bodo molili k njej. To pomeni, da bo njihova pripro\u0161njica pri Jezusu.<\/span><\/p>\n

Potrditev (birma)<\/span><\/b><\/p>\n

Z birmo postane posameznik polnovreden \u010dlan svoje verske skupnosti. Nase prevzame obljube, ki so bile v njegovem imenu izre\u010dene pri krstu; \u0161kof polo\u017ei roke na glavo birmanca in s tem ,”potrdi”, pomo\u010d Svetega Duha pri izpolnjevanju kr\u0161\u010danskih dol\u017enosti v \u017eivljenju. Starost za birmanje ni natan\u010dno dolo\u010dena.<\/span><\/p>\n

Prazniki<\/span><\/b><\/p>\n

Bo\u017ei\u010d, radostno slavljenje Kristusovega rojstva, se v zahodnem svetu praznuje 25. decembra, \u010deprav datum Kristusovega rojstva ni znan. Datum je izbral cesar Konstantin, da se je ujemal z rimljanskim praznovanjem sonca. Mnogo ljudi meni, da je to primerno, saj Jezusa v\u010dasih imenujejo Lu\u010d sveta. Pravoslavna Cerkev praznuje bo\u017ei\u010d 7. januarja, ker uporablja druga\u010den verski koledar. Pri bo\u017ei\u010dni ma\u0161i se bere zgodba o Jezusovem rojstvu in pojejo bo\u017ei\u010dne pesmi. Ob tem \u010dasu se postavljajo jaslice. Navada po\u0161iljanja vo\u0161\u010dilnic in okra\u0161evanja bo\u017ei\u010dnega drevesca izvira iz 19. st. in ima le malo skupnega s kr\u0161\u010danstvom. Velika no\u010d, ki je marca ali aprila ter oznanjuje Jezusovo smrt in vstajenje je najpomembnej\u0161i kr\u0161\u010danski praznik. Dan Jezusove smrti se imenuje veliki petek, ker kristjani verujejo, da je Jezus, ko je sprejel kri\u017eanje, naredil najve\u010dje dejanje bo\u017eje naklonjenosti do \u010dlove\u0161tva. Verujejo, da je naslednjo nedeljo vstal od mrtvih. <\/span><\/p>\n

Za veliko no\u010d se opravlja posebno bogoslu\u017eje, v katoli\u0161kih in pravoslavnih de\u017eelah prirejajo procesije v tednu pred veliko nedeljo. Ta teden se imenuje veliki teden. Velika no\u010d se pokriva s praznovanjem predkr\u0161\u010danskega praznovanja pomladi in v nekaterih jezikih ka\u017ee poimenovanje tega praznika na njegov izvor. Pirhi simbolizirajo novo \u017eivljenje. \u0160tiridesetdnevni post je \u010das pred veliko no\u010djo, ko se kristjani kesajo grehov. Nekdaj je bil to pravi post, zdaj se ljudje sku\u0161ajo odpovedati cigaretam, alkoholu ali \u010dokoladi. Post je v spomin na \u010das, ko je Jezus v molitvi in postu pre\u017eivel 40 dni in no\u010di v samoti. Dan, preden se za\u010dne post, je pustni torek, ponekod znan tudi kot dan pala\u010dink. S peko pala\u010dink so porabili hrano, preden so se za\u010deli postiti. Na prvi dan posta, ki se imenuje pepelni\u010dna sreda, se nekateri kristjani posipajo po \u010delu s pepelom v znamenje kesanja za svoje grehe. Sedmo nedeljo po veliki no\u010di so binko\u0161ti, ki so spomin na uradni za\u010detek kr\u0161\u010danstva. Zaznamujejo dan, ko naj bi Sveti Duh pri\u0161el na Jezusove u\u010dence v obliki viharja in ognja. Ta dogodek jim je utrdil samozavest, da so \u0161li spreobra\u010dat ljudi v kr\u0161\u010dansko vero.<\/span><\/p>\n

Godovi svetnikov<\/span><\/b><\/p>\n

Svetniki so osebe, katerim sta katoli\u0161ka in pravoslavna Cerkev priznali, da so \u017eiveli izredno sveto \u017eivljenje. Mnoge svetnike slavijo na dan njihove smrti. V nekaterih de\u017eelah je dan imena svetnika, po katerem so dobili ime (god), prav tako pomemben kot rojstni dan, praznujejo ga z vo\u0161\u010dilnicami, darili in zabavami.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

KR\u0160\u010cANSTVO Kr\u0161\u010danstvo je religija kristjanov, ki verujejo v nauke \u010dloveka z imenom Jezus. Njegovi privr\u017eenci so ga poimenovali Kristus. Kristus je gr\u0161ka beseda za hebrejsko mesija, ki pomeni odre\u0161enik. Za kristjane je Jezus Bo\u017eji Sin, Bog v \u010dlove\u0161ki podobi. Verujejo, … Beri naprej →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2218,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[25,27],"tags":[],"class_list":["post-1549","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kateheza-ii-triada","category-kateheza-starsi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1549","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2218"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1549"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1549\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1551,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1549\/revisions\/1551"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1549"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1549"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1549"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}