{"id":1559,"date":"2017-03-30T09:34:14","date_gmt":"2017-03-30T07:34:14","guid":{"rendered":"http:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1559"},"modified":"2017-03-30T09:34:14","modified_gmt":"2017-03-30T07:34:14","slug":"o-nedelji-bozjega-usmiljenja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1559","title":{"rendered":"O NEDELJI BO\u017dJEGA USMILJENJA"},"content":{"rendered":"
\n
\n
\n
\n
\n
\n

V Katoli\u0161ki Cerkvi posebej praznujemo\u00a0 2. velikono\u010dno nedeljo, imenovano tudi belo nedeljo<\/em> ali nedeljo Bo\u017ejega usmiljenja. Ime bela nedelja <\/em>(lat. Dominica in albis<\/em>) izvira iz starokr\u0161\u010danskih \u010dasov, ko so novokr\u0161\u010denci, ki so prejeli zakrament sv. krsta med velikono\u010dno vigilijo, ves teden po veliki no\u010di prihajali k bogoslu\u017eju v belih obla\u010dilih. Uporaba belih obla\u010dil, ki so znamenje \u010distosti, je izpri\u010dana od 4. stoletja, poseben pomen pa so dobila v 17. stoletju, ko so jezuiti na nedeljo po veliki no\u010di uvedli skupinsko prvo obhajilo. Bela barva ima v bogoslu\u017eju mo\u010den simboli\u010den pomen; je se\u0161tevek vseh barv mavrice, polnost nerazlmoljene svetlobe, izra\u017ea za\u010detek in konec, polnost in praznino.<\/a>[1]<\/a><\/p>\n

Nedelja Bo\u017ejega usmiljenja<\/strong><\/p>\n

Bl. pape\u017e Janez Pavel II. (1978\u20132005) je 30. aprila leta 2000 na nedeljo po veliki no\u010di, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico ter ob tej prilo\u017enosti dolo\u010dil, da se bo prva nedelja po veliki no\u010di \u00bbodslej v vsej Cerkvi imenovala nedelja Bo\u017ejega usmiljenja.<\/em>\u00ab\u2028Pape\u017e se je pri tem oprl na javno razodetje, posebej na Bo\u017ejo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Bo\u017ejem usmiljenju, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: \u00bbH\u010di moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Ho\u010dem, da je praznik Bo\u017ejega usmiljenja zato\u010di\u0161\u010de vseh du\u0161, pribe\u017eali\u0161\u010de vseh gre\u0161nikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja.<\/em>\u2028<\/em>Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpu\u0161\u010danje grehov in kazni za grehe. Naj se nih\u010de ne boji priti k meni, \u010deprav so njegovi grehi \u0161e tako veliki. Ho\u010dem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki no\u010di. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zate\u010di k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir.<\/em>\u2028<\/em>Preden pridem kot pravi\u010den sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.<\/em>\u00ab<\/p>\n

Povezanost praznika Bo\u017ejega usmiljenja in 2. velikono\u010dne nedelje ka\u017ee na simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikono\u010dno skrivnostjo odre\u0161enja in Bo\u017ejim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokr\u0161\u010denemu odpu\u0161\u010deni in o\u010di\u0161\u010deni vsi grehi, kar predstavlja razse\u017enost sprave med Bogom in \u010dlovekom.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n\n\n\n
\n\n\n\n\n
s. Faustina Helena Kowalska
\n<\/strong>je bila rojena 25. 8. 1905 v vasi Glogowiec na Poljskem kot tretja izmed desetih otrok. Njeni star\u0161i so bili revni, a u\u010dili so svoje otroke ljubezni do Boga in spo\u0161tovanja do drugih. Vse \u013eivljenje sta jo ti dve vrlini spremljali. Z dvajsetimi leti je stopila v Apostolsko kongregacijo Na\u0161e Usmiljene Gospe, kjer je kot poni\u017ena in delovna sestra \u017eivela \u0161e zadnjih trinajst let svojega \u017eivljenja. Gore\u010da ljubezen do Boga in ljudi jo je vodila na vrh samo\u017ertvovanja in juna\u0161tva. Odlikovala se je s posebno pobo\u017enostjo do Bo\u017ejega usmiljenja in z zaupanjem v Jezusa in s tem navdu\u0161ila tudi vsakega, ki jo je poznal. Umrla je 5.10. 1938 v duhu svetosti v samostanu svojega reda v Krakowu in bila pokopana na samostanskem pokopali\u0161\u010du. 25. 11. 1966 so med procesom za njeno beatifikacijo njeno truplo prenesli v samostansko kapelo, kjer le\u017ei v relikvariju ob stranskem oltarju pod \u010dudovito podobo usmiljenega Jezusa.<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/td>\n<\/tr>\n
\n

Kratka zgodovina pobo\u017enosti k Bo\u017ejemu usmiljenju <\/strong><\/p>\n

Videnja
\n22. 2. 1931 je s. Faustina videla Jezusa, oble\u010denega v belo obleko. Eno roko je imel dvignjeno v blagoslov, druga pa se je dotikala obleke na prsih. Izpod obleke sta prihajala dva \u017earka lu\u010di: eden rde\u010d in drugi svetel. Jezus je dejal: \u201cNari\u0161i podobo po tem videnju z napisom: \u2018Jezus, zaupam vate.\u2019 \u017delim, da je ta podoba najprej \u010da\u0161\u010dena v va\u0161i kapeli, nato pa po vsem svetu. \u017darki predstavljajo kri in vodo, ki sta privreli iz globine mojega usmiljenja, ko je bilo moje trpe\u010de Srce prebodeno na kri\u017eu. Beli \u017earki predstavljajo vodo, ki o\u010disti du\u0161o, rde\u010di pa so kri, ki daje du\u0161i novo \u017eivljenje. Ti \u017earki bodo \u0161\u010dit za du\u0161o pred pravi\u010dnostjo mojega O\u010deta. Sre\u010dni tisti, ki \u017eivijo v tem zavetju, kajti Bo\u017eja pravi\u010dnost jih tam ne bo dosegla.\u201d<\/p>\n

S. Faustina je zapisala v dnevnik: \u201cGospod mi je dovolil, da vidim velikost in brezmejnost Njegovega usmiljenja. \u010ce bi du\u0161e doumele, kako zelo jih Bog ljubi. Zemeljsko, \u010dlove\u0161ko razumevanje je le bleda senca resni\u010dnosti. Jezus prosi za pomo\u010d pri iskanju vrnitve za vse, ki so izgubili vero in \u017ealili Boga. Zapi\u0161i: ve\u010dji je gre\u0161nik, ve\u010dje je usmiljenje. Pokli\u010di vse k zaupanju v nedoumljive globine mojega usmiljenja, saj \u017eelim re\u0161iti vse. Izvir mojega usmiljenja se je \u0161iroko odprl s sulico na kri\u017eu za vse du\u0161e. Nikogar ne izklju\u010dujem.\u201d<\/p>\n

Znova in znova je na\u0161 Gospod obiskoval s. Faustino in ponavljal svoje vabilo gre\u0161nikom, ki jih je vabil v svoje odprte roke: \u201cVedi, h\u010di moja, da je moje srce usmiljenje samo. Iz tega morja usmiljenja te\u010dejo milosti na ves svet. Ni du\u0161e, ki bi pri\u0161la k meni, da bi od\u0161la s tega mesta nepotola\u017eena. Vsa rev\u0161\u010dina izgine v moji milosti in vsaka milost, odre\u0161ujo\u010da in posve\u010dujo\u010da, izvira iz tega vira.\u201d<\/p>\n

Ob neki drugi prilo\u017enosti se je Jezus poto\u017eil nad pomanjkanjem zaupanja vanj: \u201cNezaupanje \u2013 solze mojega srca. Pomanjkanje zaupanja v izbranih du\u0161ah me najbolj boli. Kljub moji neizmerni ljubezni mi ne zaupajo. Povej \u010dlove\u0161tvu, naj se primakne bli\u017ee k mojemu usmiljenemu srcu in jaz jih bom napolnil z mirom. \u010clove\u0161tvo ne bo na\u0161lo utehe, dokler se z zaupanjem ne obrne k mojemu usmiljenju in ljubezni.\u201d<\/p>\n

Podoba usmiljenega Jezusa in obljuba <\/strong>
\nGospod je dal navodila s. Faustini za podobo usmiljenega Jezusa z napisom: Jezus, zaupam vate. Gospod \u017eeli, da je slika \u010da\u0161\u010dena in ji dodal velike obljube: \u201cObljubljam, da du\u0161a, ki bo \u010dastila podobo usmiljenega Jezusa, ne bo pogubljena. Nadalje obljubljam takim du\u0161am zmago nad sovra\u017eniki tukaj na zemlji, posebno pa v \u010dasu smrti. Jaz sam bom za\u0161\u010ditil tako du\u0161o kot svojo lastno \u010dast.\u201d<\/p>\n

Predvideva se, da je Jezus \u017eelel, da se vsak, ki ima sliko z napisom Jezus, zaupam vate, podpi\u0161e pod njo.<\/p>\n

Ro\u017eni venec Jezusovega usmiljenja <\/strong>
\n13. 9. 1935 je s. Faustina videla angela, opisanega kot izvr\u0161evalca Bo\u017eje jeze, ki naj bi obiskal dolo\u010deno mesto na zemlji in kaznoval gre\u0161ne prebivalce. Bila je \u017ealostna, vneto je molila in prosila angela za usmiljenje. Nekako je doumela, da so njene molitve brez mo\u010di, da bi pomirile Bo\u017eji srd v tem primeru. Naenkrat se je pred njo pokazala Sveta Trojica in sli\u0161ala je te besede: \u201cVe\u010dni O\u010de, darujem ti telo in kri, du\u0161o in bo\u017eanstvo Tvojega preljubega Sina, na\u0161ega Gospoda Jezusa Kristusa v spravo za na\u0161e grehe in za grehe vsega sveta.\u201d Ta molitev je imela t\u00e1ko izredno mo\u010d, da je ustavila kazen. Jezus je razlo\u017eil s. Faustini, kako naj se ta molitev moli (Moli se jo na jagodah navadnega ro\u017enega venca). Jezus je rekel: \u201cM\u00f4li nenehno ta ro\u017eni venec. Vsak, ki ga moli, bo prejel veliko usmiljenja ob uri smrti. Duhovniki ga bodo priporo\u010dali gre\u0161nikom kot zadnje upanje. \u010ce najhuj\u0161i gre\u0161nik zmoli ta ro\u017eni venec vsaj enkrat, bo dobil milost neskon\u010dnega usmiljenja. \u017delim, da ves svet spozna moje neskon\u010dno usmiljenje. \u017delim podariti nepredstavljive milosti tistim, ki zaupajo v moje usmiljenje.\u201d<\/p>\n

Ro\u017eni venec Bo\u017ejega usmiljenja<\/strong>
\nNa\u0161 Gospod je dejal Bo\u017eji slu\u017eabnici, s. Faustini: \u201cNeumorno moli ta ro\u017eni venec, ki sem te ga nau\u010dil. Kdor ga bo molil bo ob uri svoje smrti prejel velike milosti: duhovniki ga bodo priporo\u010dali gre\u0161nikom kot zadnje upanje za re\u0161itev. Tudi najbolj zakrknjeni gre\u0161nik bo sprejel milosti mojega neskon\u010dnega usmiljenja, \u010de vsaj enkrat zmoli ro\u017eni venec Bo\u017ejega usmiljenja.\u201d \u201cKako velike milosti bom naklonil du\u0161am, ki bodo molile ta ro\u017eni venec. Z njegovo pomo\u010djo lahko prosi\u0161 in dose\u017ee\u0161 karkoli, \u010de je le v skladu z mojo voljo. \u201d<\/p>\n

Kako moliti ro\u017eni venec Bo\u017ejega usmiljenja<\/strong>
\nGospod je dejal s. Faustini: \u201cMoli ta ro\u017eni venec na jagodah navadnega ro\u017enega venca.\u201d<\/p>\n

Na za\u010detku zmoli O\u010de na\u0161, Zdrava Marija in Verujem.<\/p>\n

Na velikih jagodah moli: \u201cVE\u010cNI O\u010cE, DARUJEM TI TELO IN KRI, DU\u0160O IN BO\u017dANSTVO TVOJEGA PRELJUBEGA SINA NA\u0160EGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA, V SPRAVO ZA NA\u0160E GREHE IN ZA GREHE VSEGA SVETA.\u201d<\/p>\n

Na malih jagodah moli: \u201cPO NJEGOVEM PREBRIDKEM TRPLJENJU USMILI SE NAS IN VSEGA SVETA.\u201d<\/p>\n

Na koncu trikrat dodaj: \u201cSVETI BOG, SVETI MO\u010cNI, SVETI NESMRTNI, USMILI SE NAS IN VSEGA SVETA.\u201d<\/p>\n

To je ro\u017eni venec, ki se uporablja za devetdnevnico, ki se za\u010dne na veliki petek kot priprava na praznik Bo\u017ejega usmiljenja.<\/p>\n

Pomembnost ro\u017enega venca Bo\u017ejega usmiljenja za umirajo\u010de
\nJezus je dejal: \u201cNapi\u0161i, da bom vedno, ko se bo molilo ta ro\u017eni venec v prisotnosti umirajo\u010dega, stal med svojim O\u010detom in umirajo\u010dim, ne kot pravi\u010dni sodnik, ampak kot usmiljeni Odre\u0161enik.<\/p>\n

Ura velike milosti ob treh popoldne <\/strong>
\nPobo\u017enost, ki je na\u0161emu Gospodu najljub\u0161a, je \u010da\u0161\u010denje njegovega trpljenja ob uri, ko se spominjamo njegove smrti na kri\u017eu. Skozi trpljenje in smrt Jezusa Kristusa se nam je odprlo Bo\u017eje kraljestvo. Kak\u0161na ljubezen bi morala napolnjevati na\u0161a srca in kako voljno bi morali odgovoriti na \u017eeljo na\u0161ega Gospoda, ki je rekel s. Faustini: \u201cOb treh prosi moje usmiljenje posebno za gre\u0161nike: \u010deprav za kratek trenutek se potopi v moje trpljenje, posebno v mojo zapu\u0161\u010denost v trenutku agonije. To je ura velike milosti za ves svet. V tej uri ne bom odrekel ni\u010desar du\u0161i, ki me bo prosila po zaslu\u017eenju mojega trpljenja. Spominjam te, h\u010di moja, da se vedno, ko ura bije tri, popolnoma potopi\u0161 v moje usmiljenje, ga \u010dasti\u0161 in poveli\u010duje\u0161, kli\u010de\u0161 njegovo vsemogo\u010dnost na ves svet, posebno na uboge gre\u0161nike, v tem trenutku se namre\u010d usmiljenje odpre na \u0161iroko za vsako du\u0161o. V tej uri lahko dose\u017ee\u0161 s svojo pripro\u0161njo vse zase in za druge; to je \u010das milosti za ves svet _ trenutek, ko je usmiljenje zmagovalo nad pravi\u010dnostjo.<\/p>\n

H\u010di moja, posku\u0161aj, \u010de je le mogo\u010de, moliti kri\u017eev pot v tej uri, \u010de ti dol\u017enosti to dovoljujejo, \u010de pa to ni mo\u017eno, vsaj vstopi v kapelo za trenutek in po\u010dasti v Presvetem oltarnem zakramentu moje Srce, ki je polno milosti, potopi se v molitev, kjerkoli si, pa \u010deprav za kratek trenutek.\u201d
\nDevetdnevnica k Bo\u017ejemu usmiljenju <\/strong>
\nGospod je dal s. Faustini devetdnevnico k svojemu usmiljenju. Za\u010dela naj bi jo moliti na veliki petek, ta \u010dudoviti dan, ko je Kristus prvi\u010d razkril, kako usmiljen in ljube\u010d je, ker je umrl za nas. S. Faustina je napisala v dnevnik, da je za\u010dela devetdnevnico za spreobrnitev celotnega sveta, da bi vsi prepoznali Bo\u017eje usmiljenje in bi vse du\u0161e lahko pri\u010devale o njegovi dobroti. Jezus je rekel: \u201c\u017delim si zaupanja svojega ljudstva. Naj se tudi najbolj \u0161ibki in zelo gre\u0161ni ne bojijo pribli\u017eati: tudi \u010de so njihovi grehi \u0161tevilni kot pesek zemlje, bo vse odpu\u0161\u010deno v brezmejni globini mojega usmiljenja.\u201d<\/p>\n

Dobila je navodila, kako moliti devetdnevnico: \u201cV teh devetih dneh mi bo\u0161 prina\u0161ala du\u0161e k viru mojega usmiljenja, da bodo dobile mo\u010d, osve\u017eitev in vse milosti, ki jih potrebujejo v preizku\u0161njah \u017eivljenja, posebno v smrtni uri. Vsak dan bo\u0161 vodila drugo skupino du\u0161 in jih potopila v ocean mojega usmiljenja. Vsak dan bo\u0161 po zaslu\u017eenju mojega bridkega trpljenja prosila O\u010deta milosti za te du\u0161e.\u201d<\/p>\n

Praznik Bo\u017ejega usmiljenja<\/strong>
\nDevetdnevnica k Bo\u017ejemu usmiljenju se lahko moli kadarkoli, Gospod pa \u017eeli, da jo molimo posebej od velikega petka kot pripravo na praznik Bo\u017ejega usmiljenja, ki naj bi ga praznovali prvo nedeljo po veliki no\u010di. \u201cH\u010di moja, govori svetu o mojem neiz\u010drpnem usmiljenju. \u017delim, da je ta praznik zavetje in zato\u010di\u0161\u010de za vse du\u0161e, posebej za uboge gre\u0161nike. Globine mojega usmiljenja se bodo na ta dan odprle. Zlil bom svoje milosti na du\u0161e, ki se bodo na ta dan pribli\u017eale izviru mojega usmiljenja.\u201d
\n
\nDu\u0161e, ki se bodo spovedale v pripravi za praznik in \u0161le k obhajilu, bodo dosegle popolno odpu\u0161\u010danje grehov in kazni zanje. <\/strong><\/p>\n

\u201cNaj se du\u0161a ne boji priti k meni, tudi \u010de so njeni grehi rde\u010di kot \u0161krlat. Praznik izvira iz naro\u010dja mojega usmiljenja in ima temelje v globinah milosti. \u017delim, da se praznuje z veliko slovesnostjo prvo nedeljo po veliki no\u010di.\u201d<\/p>\n

Velik Jezusov dar za vse<\/strong>
\nPo tej veliki obljubi Jezus ponuja vsem du\u0161am mo\u017enost za \u201cnov krst\u201d vsako leto, vsak ima mo\u017enost, da mu Bog \u201co\u010disti\u201d du\u0161o. \u010ce du\u0161a \u201cizkoristi\u201d prednost tega velikega daru v vsej iskrenosti in s pravim kesanjem, in umre po sprejetju Presvetega Re\u0161njega Telesa na praznik Bo\u017ejega usmiljenja in preden spet gre\u0161i, bo \u0161la naravnost v nebesa, ne v vice, ne glede na preteklost. To je pomen obljube na\u0161ega Gospoda. To je neverjetna in nerazumljiva ljubezen in usmiljenje Boga do gre\u0161nikov.
\nS prigovarjanjem ljudem, naj pohitijo k njemu, preden bo prepozno, je Jezus rekel: \u201cPreden pridem kot Pravi\u010dni, sem najprej na \u0161iroko odprl vrata mojega usmiljenja. Kdor ne \u017eeli vstopiti skozi vrata mojega usmiljenja, bo moral vstopiti skozi vrata pravi\u010dnosti.\u201d Nato je s. Faustini dovolil, da vidi ogromnost \u010dlove\u0161kih grehov na zemlji. Bila je prestra\u0161ena nad njihovo ogabnostjo in je vpra\u0161ala Boga, kako lahko trpi tako grozne \u017ealitve. Glede na velikost te\u017ekih grehov, narejenih na svetu, je Jezus povedal: \u201cImam ve\u010dnost, da jih kaznujem. Toda zdaj podalj\u0161ujem svoje usmiljenje. Gorje tistim, ki se ne zmenijo za \u010das mojega usmiljenja.\u201d Drugi\u010d je rekel: \u201cH\u010di moja, plameni mojega usmiljenja svetlo gorijo. \u017delim jih razliti na \u010dlove\u0161ke du\u0161e. Kak\u0161ne bole\u010dine mi povzro\u010dajo, ker jih ne sprejemajo.\u201d<\/p>\n

Oznanjaj njegovo usmiljenje <\/strong>
\nDevica Marija se je tudi prikazala s. Faustini na praznik Gospodovega oznanjenja (25. marca) 1936 in ji rekla: \u201cDala sem svetu Odre\u0161enika. Vse mora\u0161 seznanjati z njegovim usmiljenjem in pripraviti svet na njegov drugi prihod. Pri\u0161el bo ne kot usmiljeni re\u0161itelj, ampak kot pravi\u010dni sodnik. Kako stra\u0161en bo ta dan, dolo\u010den je dan pravice. Angeli trepetajo pred njim. Govori du\u0161am o njegovem velikem usmiljenju, dokler je \u0161e \u010das. \u010ce bo\u0161 zdaj tiho, bo\u0161 morala odgovarjati za veliko \u0161tevilo du\u0161 ob sodbi. Ne boj se ni\u010desar; ostani zvesta do konca.\u201d<\/p>\n

Novi apostoli Bo\u017ejega usmiljenja <\/strong>
\nNa vrsti smo zdaj mi, da govorimo svetu o Bo\u017eji ljubezni in usmiljenju. Na\u0161 Odre\u0161enik je pustil obljubo za tiste, ki bi postali apostoli njegovega sporo\u010dila. S. Faustini je rekel. \u201cVaroval bom, kot varuje mati svojega otroka, du\u0161e, ki pospe\u0161ujejo pobo\u017enost k mojemu usmiljenju, v njihovem \u017eivljenju in v uri njihove smrti ne bom njihov sodnik, ampak Odre\u0161enik. V tej zadnji uri nima du\u0161a nobene druge obrambe razen mojega usmiljenja, a v tem je pravi\u010dnost ne bo dosegla. Govori svetu o mojem usmiljenju in ljubezni. Naj izvedo, kako nedoumljivi sta. To je znak pribli\u017eanja poslednjih dni, po katerih pa pride dan pravi\u010dnosti. Dokler je \u0161e \u010das, naj najdejo zavetje v izviru mojega usmiljenja.\u201d<\/p>\n

Kasnej\u0161a zgodovina <\/strong>
\nLeta 1935 je s. Faustina v svoj dnevnik zapisala: \u201cPri\u0161el bo \u010das, ko se bo zdelo, da so stvari, ki jih Bog tako priporo\u010da, v popolnih ru\u0161evinah, a naenkrat bo Bo\u017eja dejavnost pri\u0161la na povr\u0161je z veliko mo\u010djo, ki bo pri\u010devala o resnici. To bo kakor novo veli\u010dastvo za Cerkev, \u010deprav bo nekaj \u010dasa vse spe\u010de.\u201d To se je res zgodilo.<\/p>\n

6. marca 1959 je Sveti sede\u017e, ki je delal na podlagi neto\u010dnih podatkov, prepovedal \u0161irjenje podob in pisanja, ki priporo\u010dajo \u010da\u0161\u010denje Bo\u017ejega usmiljenja v obliki, ki jo priporo\u010da s. Faustina. Rezultat je bila skoraj 20-letna popolna ti\u0161ina o tej pobo\u017enosti.<\/p>\n

15. aprila 1978 je Sveti sede\u017e po natan\u010dni preiskavi originalnih dokumentov, ki so bili prej nedostopni, popolnoma spremenil odlo\u010ditev in ponovno dovolil pobo\u017enost. Mo\u017e, ki je bil v prvi vrsti odgovoren za ta zasuk, je bil Karel Wojtyla, nad\u0161kof doma\u010de \u0161kofije s. Faustine v Krakowu. 16. oktobra 1978 je bil izvoljen na sede\u017e sv. Petra kot pape\u017e Janez Pavel II. Ta kratka zgodovina nima namena razlo\u017eiti vsega, niti no\u010de pospe\u0161iti sodbe Cerkve.<\/p>\n

Praznik Bo\u017ejega usmiljenja \u2013 drugi krst <\/strong>
\nNaslednji odlomek je iz predavanja k\u00e1nona Ignacyja Rozyckega, \u010dastnega prelata Njegove Svetosti, dr. dogmati\u010dne teologije, biv\u0161ega profesorja teologije na Univerzi v Jagiellonu, na Teolo\u0161ki fakulteti v Krakowu in \u010dlana Mednarodne teolo\u0161ke komisije, ki ga je imenoval pape\u017e Janez Pavel II. za preu\u010devanje razodetij bla\u017eene s. Faustine.<\/p>\n

Ta trdi: \u201cMed zunanjimi manifestacijami pobo\u017enosti k Bo\u017ejemu usmiljenju je praznik Bo\u017ejega usmiljenja na prvem mestu. Gospod Jezus nam je razkril svojo voljo o tem prazniku \u017ee v odprtem razodetju, ki se nana\u0161a na to pobo\u017enost (22. februarja 1931). Vzpostavitvi tega praznika je posvetil 14 razodetij. Od s. Faustine je \u017eelel, naj bo praznik spremljan z devetdnevnico ro\u017enih vencev Bo\u017ejega usmiljenja. Sam je dal tako pomembnost temu prazniku, da je zatrdil: \u201cMoje srce se veseli tega praznika.\u201d<\/p>\n

Praznik Bo\u017ejega usmiljenja naj se praznuje prvo nedeljo po veliki no\u010di: izbira te nedelje, kot tudi jasno izra\u017eena Jezusova \u017eelja, naj duhovnik pridiga o Bo\u017ejem usmiljenju, posebno o usmiljenju, ki ga je Bog podaril po Kristusu _ vse slu\u017ei potrditvi, da Jezus vidi strogo povezanost med velikono\u010dno skrivnostjo na\u0161ega odre\u0161enja in tem praznikom. Ustanovljen je z namenom, da na ta dan razmi\u0161ljamo o skrivnosti odre\u0161enja, kot najve\u010djem razodetju Bo\u017ejega usmiljenja do nas. S. Faustina je o tej povezavi l. 1935 napisala: \u201cVidim, da je delo odre\u0161enja povezano z delom usmiljenja, ki ga Gospod \u017eeli.\u201d<\/p>\n

Jezus prosi, naj bo praznik Bo\u017ejega usmiljenja spremljan z devetdnevnico. Od s. Faustine je \u017eelel pripravo za slovesnost z devetdnevnico, ki jo sestavlja molitev ro\u017enega venca Bo\u017ejega usmiljenja. Naro\u010dil ji je zapisati in ji delno celo narekoval \u0161e drugo devetdnevnico, ki je v tretji knjigi njenega dnevnika. Je zelo globoka in lepa, a je namenjena predvsem njeni osebni rabi.<\/p>\n

Devetdnevnica molitve ro\u017enega venca Bo\u017ejega usmiljenja, ki je namenjena vsemu svetu, zdru\u017euje v sebi Jezusovo obljubo na eni strani za molitve ro\u017enega venca Bo\u017ejega usmiljenja in na drugi strani za devetdnevnico molitve ro\u017enega venca Bo\u017ejega usmiljenja pred praznikom Bo\u017ejega usmiljenja. Glede devetdnevnice je Jezus rekel: \u201cPo tej devetdnevnici bom podaril du\u0161am vse mo\u017ene milosti\u201d (Besede vse mo\u017ene milosti pomenijo, da bodo osebe, ki molijo devetdnevnico, dobile vse mo\u017ene Bo\u017eje milosti, za katere prosijo, ne glede na to, ali prosijo zase ali za druge.).<\/p>\n

Jezus prosi, naj bo praznik praznovan slovesno, to je kot liturgi\u010dni praznik za vso Cerkev. V zvezi z na\u010dinom praznovanja je izrazil dve \u017eelji. Prvi\u010d, da je podoba usmiljenega Jezusa obredno blagoslovljena na ta praznik in na isto nedeljo javno, to je liturgi\u010dno in \u010da\u0161\u010dena. Drugi\u010d, na ta dan naj duhovniki govorijo du\u0161am o njegovem velikem in neizmernem usmiljenju.<\/p>\n

Jezus \u017eeli, naj bo pridiga na ta dan o njegovem usmiljenju, ne samo bo\u017eanskem in neskon\u010dnem usmiljenju, ampak tudi o nepredstavljivem usmiljenju njegovega \u010dlove\u0161kega srca, katerega potrditev je predvsem njegovo trpljenje, kajti Jezus \u017eeli, da je praznik Bo\u017ejega usmiljenja zavetje in \u0161\u010dit za vse du\u0161e, posebno za uboge gre\u0161nike. Ker ni drugega na\u010dina za pridobitev milosti izvira usmiljenja, ampak le po zaupanju, naj bo pridiga taka, da bo v poslu\u0161alcih zbujala neomajno in gore\u010de zaupanje.<\/p>\n

Pridigar bo zadostil zahtevam le, \u010de mu bo uspelo prikazati vernikom nedoumljivo ljubezen in usmiljenje Jezusa v njegovem trpljenju in v celotnem delu odre\u0161enja. Poseben namen tega praznika je preleteti celotno delo odre\u0161enja. V pridigah na ta dan je dobro z vsemi sredstvi obrniti pozornost na edinstveno milost, ki jo Jezus obljublja praznovanju tega praznika: du\u0161a, ki se bo spovedala in prejela Sveto Re\u0161nje Telo bo prejela popolno odpu\u0161\u010danje grehov in kazni zanje. (Na\u0161 Gospod ni zahteval spovedi natan\u010dno na praznik. S. Faustina je \u0161la k spovedi v soboto pred praznikom). Ta velika milost, obljubljena v zvezi s praznikom Bo\u017ejega usmiljenja, je nekaj ve\u010d kot popolni odpustek, ki zagotavlja samo odpu\u0161\u010danje \u010dasnih kazni za grehe, ki so \u017ee odpu\u0161\u010deni, nikoli pa ne odpu\u0161\u010da grehov samih.<\/p>\n

Ta posebna milost praznika Bo\u017ejega usmiljenja je izredno velika ob primerjavi s sedmimi zakramenti v katoli\u0161ki Cerkvi. Zakrament krsta je izjema, saj je odpu\u0161\u010danje vseh grehov in kazni zanje zakramentalna milost svetega krsta samega. V obljubi, ki jo omenjamo, je Kristus zdru\u017eil odpu\u0161\u010danje vseh grehov in kazni zanje v svetem obhajilu, sprejetem na praznik Bo\u017ejega usmiljenja. Z drugimi besedami, tako pomembna je ta obljuba. Jezus je povzdignil prejem svetega obhajila na praznik Bo\u017ejega usmiljenja na nivo \u201cdrugega krsta\u201d.<\/p>\n

Za pridobitev popolnega odpu\u0161\u010danja grehov in kazni zanje _ to je popolnega odpustka, je potreben vreden prejem zakramenta sprave in prejem Svetega Re\u0161njega Telesa, ne samo vrednega, ampak mora biti izraz izpolnitve osnovnih zahtev pobo\u017enosti k Bo\u017ejemu usmiljenju. Nevredno prejeto ali ne spremljano z zaupanjem v Bo\u017eje usmiljenje in z delom usmiljenja do so\u010dloveka, bi bilo nasprotje pobo\u017enosti k Bo\u017ejemu usmiljenju: namesto prejema edinstvene milosti, bi \u010dlovek nase pritegnil Bo\u017ejo jezo.<\/p>\n

Duhovno dobro vernikov zahteva, da vedo, kako veliko milosti lahko dose\u017eejo s svetim obhajilom na praznik Bo\u017ejega usmiljenja in pod kak\u0161nimi pogoji jih lahko dobijo. Jezus ni omejil svoje radodarnosti na praznik Bo\u017ejega usmiljenja samo na to, \u010deprav najbolj izredno milost. Nasprotno, Jezus obljublja, da so na ta dan globine njegovega ne\u017enega usmiljenja odprte: izlil bo cel ocean milosti na tiste du\u0161e, ki se bodo pribli\u017eale izvirom njegovega usmiljenja. Na ta dan so vse Bo\u017eje zapornice, skozi katere te\u010dejo milosti, odprte. Zato naj se du\u0161a ne boji pribli\u017eati njemu, tudi \u010de so njeni grehi kot \u0161krlat. Iz teh Kristusovih besed je razvidno, da si vro\u010de \u017eeli, da je praznik Bo\u017ejega usmiljenja nenavadno uspe\u0161no zavetje usmiljenja za vse ljudi, posebno za gre\u0161nike, neizmerno bolj u\u010dinkovit kot vse druge oblike pobo\u017enosti k Bo\u017ejemu usmiljenju. Neprimerljiva u\u010dinkovitost tega zavetja se ka\u017ee v treh smereh:<\/p>\n

Po univerzalnosti (vsesplo\u0161nosti), kajti vsi ljudje, tudi tisti ki doslej niso gojili pobo\u017enosti k Bo\u017ejemu usmiljenju (tudi gre\u0161niki, ki se spreobrnejo na dan praznika) lahko v polnosti dobijo vse milosti, ki jih je Jezus pripravil za praznik.
\nNa ta dan Jezus \u017eeli obliti ljudi ne samo z re\u0161ilnimi milostmi, ampak tudi s \u010dasnim blagoslovom: to se nana\u0161a na posameznike in na skupine ljudi, saj je rekel; \u201c\u010clove\u0161tvo ne bo imelo miru, dokler se ne obrne, kot na vir pomo\u010di, k izviru mojega usmiljenja.\u201d
\nVse milosti in koristi, tudi v najvi\u0161ji stopnji, so na ta dan dostopne vsakomur, \u010de zanje prosi z velikim zaupanjem. Kristus ni nobeni drugi pobo\u017enosti dodal tako izredno obilje koristi in milosti.
\nPogoji za praznik Bo\u017ejega usmiljenja (in popolno o\u010di\u0161\u010denje du\u0161e)
\nK\u00e1non I: Rozycki je pri\u0161el do zaklju\u010dka, da je ta izredna milost, ki jo je Jezus obljubil, dar milosti, ki ga lahko primerjamo z milostjo sv. krsta, kar pomeni, da lahko na ta dan du\u0161a postane tako \u010dista, kot je du\u0161a novokr\u0161\u010denca takoj po krstu, tako da bi v primeru smrti po sprejemu te milosti na praznik Bo\u017ejega usmiljenja vernik \u0161el takoj v nebesa, ne da bi moral v vice.<\/p>\n

Da bi zadostili zahtevam praznika Bo\u017ejega usmiljenja, mora biti priprava na praznik Bo\u017ejega usmiljenja devetdnevnica molitve ro\u017enega venca Bo\u017ejega usmiljenja, ki se za\u010dne na veliki petek.<\/p>\n

Pridiga duhovnika, ki obhaja daritev svete ma\u0161e na ta dan, mora biti o Bo\u017ejem usmiljenju, to je o usmiljenju, ki nam ga je Bog podelil po Jezusu Kristusu, svojem Sinu.<\/p>\n

Na ta dan razmi\u0161ljajmo o skrivnosti odre\u0161enja kot najve\u010djemu razodetju Bo\u017ejega usmiljenja do nas.<\/p>\n

Podoba usmiljenega Jezusa mora biti izpostavljena in slovesno blagoslovljena.<\/p>\n

Podoba naj bo javno \u010da\u0161\u010dena in vidna vsem sodelujo\u010dim. V praznovanju naj bo tako postavljena, da se jo lahko vsak dotakne in re\u010de: \u201cJezus, zaupam vate.\u201d To se lahko zgodi, ko ljudje zapu\u0161\u010dajo cerkev, \u010de je \u0161tevilo vernikov preveliko, da bi se to zgodilo med slovesnostjo.<\/p>\n

Spoved in obhajilo na ta dan. \u010ce spoved na ta dan ni mo\u017ena, naj se opravi na najbli\u017eji dan praznika, s. Faustina jo je opravila v soboto pred praznikom. Obhajilo mora biti kot vedno vredno prejeto in spremljano z zaupanjem v Bo\u017eje usmiljenje.<\/p>\n

Delo usmiljenja naj spremlja praznik v dneh takoj po prazniku ali v kratkem \u010dasu. Lahko smo usmiljeni do drugih v na\u0161ih dejanjih, besedah in molitvah.<\/p>\n

Blagoslov podobe usmiljenega Jezusa na praznik Bo\u017ejega usmiljenja
\nNa\u0161a pomo\u010d je v imenu Gospodovem,
\nki je ustvaril nebo in zemljo.
\nGospod z vami.
\nIn s tvojim duhom.
\nNaj po tej podobi tvoje Bo\u017eje usmiljenje zmaguje nad silami in zvija\u010dami satana v svetu. Naj nih\u010de, ki \u010dasti to podobo, ne bo pogubljen. Naj bo njihovo veselje v \u017eivljenju, upanje v smrti in slava v ve\u010dnosti. Za to te prosimo po Kristusu, na\u0161emu Gospodu. Amen.<\/p>\n

Napoved
\nNapi\u0161i, da bom pred svojim prihodom kot sodnik najprej pri\u0161el kot kralj usmiljenja. Pred dnevom pravi\u010dnosti bo dan znak v nebesih. Vsa svetloba na nebu in zemlji bo ugasnila. Na nebu se bo prikazal znak kri\u017ea. Iz vsake rane na mojih nogah in rokah bo sijala lu\u010d, ki bo za kratek trenutek razsvetlila Zemljo. To bo kratek \u010das pred zadnjim dnem.<\/p>\n

Prava podoba usmiljenega Jezusa mora imeti napis: Jezus, zaupan vate.<\/p>\n

Bodi usmiljen, kot je usmiljen tvoj O\u010de
\nJezus Kristus nas vabi, da ne samo sprejemamo in izku\u0161amo Bo\u017eje usmiljenje, ampak smo poklicani k usmiljenju do drugih.<\/p>\n

\u201cBlagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli\u201d (Mt 5,7).<\/p>\n

Cerkev v teh besedah vidi vabilo k dejanjem in posku\u0161a udejanjiti usmiljenje. \u010clovek dose\u017ee usmiljeno Bo\u017ejo ljubezen in usmiljenje do mere, kot je sam notranje spremenjen v duhu ljubezni do svojega bli\u017enjega.<\/p>\n

Sporo\u010dilo, dano s Faustini, potrjuje, da je delati dela usmiljenja svojim bli\u017enjim dnevno z dejanji, besedami in molitvijo drugi temeljni kamen pobo\u017enosti. \u201c\u010ce du\u0161a ne izkazuje usmiljenja na tak ali druga\u010den na\u010din, ne bo prejela mojega usmiljenja na sodni dan. O, \u010de bi du\u0161e vedele, kako zbirati ve\u010dne zaklade zase, ne bi bile sojene, saj bi mojo sodbo prepre\u010devale z usmiljenjem.\u201d Eden od namenov, za katerega je na\u0161 Gospod prosil s. Faustino za podobo, ki ga predstavlja kot usmiljenega Jezusa, je, da bi ta podoba spominjala na zahteve njegovega usmiljenja, da je tudi najmo\u010dnej\u0161a vera nekoristna brez del. Zahvaljujo\u010d vlogi, ki jo imata zaupanje v Jezusa in usmiljenje do bli\u017enjega kot sr\u010diki pobo\u017enosti do Bo\u017ejega usmiljenja se vsaka du\u0161a, ki goji to pobo\u017enost, vgrajuje v dolgo izro\u010dilo pristnega kr\u0161\u010danskega \u017eivljenja in je njeno nadaljevanje. Cerkev nas u\u010di, da smo lahko usmiljeni na razli\u010dne na\u010dine, s telesnimi in duhovnimi deli usmiljenja.<\/p>\n

Molitev za mo\u010d <\/strong>
\nTo je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. (Jn 15,12).<\/p>\n

Pomagaj mi, Jezus, da bom to, kar prosim od tebe \u2013 usmiljenje \u2013 dajal drugim v besedah in dejanjih.
\nPomagaj mi, Gospod, da bodo moje o\u010di usmiljene, da ne bom nikoli sumni\u010dil ali sodil, ampak bom iskal lepoto in dobroto v ljudeh.
\nPomagaj mi, da bodo moja u\u0161esa usmiljena, da bom pozoren na potrebe drugih in ne bom neprizadet ob njihovih bole\u010dinah.
\nPomagaj mi, o Gospod, da bo usmiljen moj jezik, da ne bom nikoli govoril slabo o drugih, ampak imel za vse besedo tola\u017ebe in odpu\u0161\u010danja.
\nPomagaj mi, o Gospod, da bodo moje roke usmiljene in napolnjene z dobrimi deli, da bom delal dobro drugim in prevzemal nase te\u017eje naloge.
\nPomagaj mi, Gospod, da bodo moje noge usmiljene, da bom hitel na pomo\u010d drugim, premagoval svojo utrujenost in iz\u010drpanost ob premi\u0161ljevanju tvoje ljubezni in usmiljenja.
\nPomagaj mi, o Gospod, da odpu\u0161\u010dam in pozabljam. To je tvoj najve\u010dji dar zame in naj bo po Tvoji volji moj, da ga bom daroval vsem, ki me \u017ealijo.<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

 <\/p>\n

Bog naredi prvi korak, nas \u010daka<\/strong>
\nKardinal je v nadaljevanju spomnil, da pape\u017e Fran\u010di\u0161ek za opis te dr\u017ee Boga uporablja skovanko primerear<\/em> \u2013 prevzeti pobudo \u2013 oziroma, kot je sam razlo\u017eil v apostolski spodbudi Veselje Evangelija, \u00bbBog naredi prvi korak, nas \u010daka.\u00ab<\/em> Po drugi strani \u00bbizkazovanje usmiljenja izhaja iz tega, da smo sami izkusili neizmerno O\u010detovo usmiljenje\u00ab <\/em>\u2013 je ponovno pape\u017eeve besede povzel kardinal Ossa ter nadaljeval z mislimi svetega o\u010deta: \u00bbTisti, ki so do\u017eiveli, da nas je Bog v svojem neizmernem usmiljenju vzljubil in nas ljubi prvi, znajo iti naprej, brez strahu<\/em> prevzeti pobudo, znajo biti Cerkev, \u2018ki gre iz sebe\u2019, proti geografskim in bivanjskim periferijam, z neugasljivo \u017eeljo, da bi ponudili usmiljenje.\u00ab<\/em><\/p>\n

Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek nas vabi, da bi bili usmiljeni<\/strong>
\nNadalje je pape\u017eev posebni odposlanec na kongresu o Bo\u017ejem usmiljenju spomnil, da je kardinal Bergoglio v \u010dasu svojega pastoralnega poslanstva v Buenos Airesu, za razlago tega nagiba srca in vere uporabil priliko o usmiljenem Samarijanu. To je prilika, ki \u00bbnam odpre obzorje mnogih \u010dlove\u0161kih stisk, katere nas rotijo, naj se na\u0161a srca sklonijo k njim.\u00ab <\/em>Kot v pomo\u010d pri tem, da bi ponovno odkrili in \u017eiveli usmiljenje, je kardinal Bergoglio leta 2003 spominjal, da se moramo ob tem, ko \u00bbdrugim izkazujemo usmiljenje, sami zavedati, da smo mo\u0161ki in \u017eenske iz gline, vendar z zakladom. Zaklad je v lon\u010denih posodah.\u00ab<\/em> Z drugimi besedami, sedanji pape\u017e \u00bbnas vabi, da bi bili usmiljeni ter da bi se zavedali svojega lastnega dostojanstva in krhkosti.\u00ab
\n<\/em>
\nSv. Janez Pavel II: V Bo\u017ejem usmiljenju bo svet na\u0161el mir in \u010dlovek sre\u010do<\/em><\/strong>
\nSantia\u0161ki upokojeni nad\u0161kof je prav tako spomnil na Janeza Pavla II., ki je \u00bbpostavil Bo\u017eje usmiljenje v sredi\u0161\u010de svojega duhovnega \u017eivljenja, apostolskega pri\u010devanja ter nauka. Po tem, ko je \u017eivel bole\u010dino svoje domovine in vsega sveta, bole\u010dino mnogih \u017ertev grozot druge svetovne vojne, je razumel sporo\u010dilo Bo\u017ejega usmiljenja, katerga je Bog zaupal sv. Faustini Kowalski, kot klic k zaupanju v usmiljenega Boga. Le-to je edini vir upanja za \u010dloveka, saj more le Bo\u017eje usmiljenje omejiti zlo.\u00ab<\/em> Pape\u017e Woytila je prero\u0161ko naznanjal, da bo \u00bbv Bo\u017ejem usmiljenju svet na\u0161el mir in \u010dlovek sre\u010do.\u00ab
\n<\/em>
\nPrizadevajmo si, da bo na\u0161 \u010das \u010das usmiljenja<\/strong>
\nPo tem, ko je povedal, da se zdi, da je na\u0161a dru\u017eba nasprotna kr\u0161\u010danski veri, je Kardinal Ossa ob koncu tudi spomnil, da ob vseh dogajanjih v svetu ne moremo ostati ravnodu\u0161ni. Zato je pozval, da bi si prizadevali za to, da bo dana\u0161nji \u010das \u010das usmiljenja, da bi bile na\u0161e kulture oplemenitene z neizmerno Kristusovo ljubeznijo, z modrostjo evangelija, duhovnosti in deli usmiljenja.<\/p>\n

Kardinal Christoph Sch\u00f6nborn: Mir lahko zavlada le preko \u017eivega usmiljenja<\/em><\/strong>
\nMed govorniki na kongresu o Bo\u017ejem usmiljenju je bil tudi dunajski nad\u0161kof, kardinal Christoph Sch\u00f6nborn, predsednik odbora kardinalov, ki so pokrovitelji Kongresa. V svojem nagovoru je poglobil odnos med pravi\u010dnostjo, resnico in usmiljenjem. Kot je poudaril, \u00bbusmiljenje vklju\u010duje pravi\u010dnost, ne more delovati brez nje\u00ab. <\/em>Navezal se je predvsem na dramo migrantov ter dodal, da \u00bbvsaka oseba, ki je v stiski, potrebuje in zaslu\u017ei usmiljenje in pomo\u010d.\u00ab<\/em>. Prav tako pa po njegovih besedah \u00bbne obstaja usmiljenje brez resnice, \u010deprav je resnica brez usmiljenja kruta\u2026 Zato \u2013 je dodal \u2013 je v procesih sprave potrebno zdru\u017eiti resnico in usmiljenje, saj lahko mir zavlada le preko \u017eivega usmiljenja.\u00ab<\/em><\/p>\n

Eno od predavanj na kongresu je bilo namenjeno mirovnemu posredovanju v te\u017eki dru\u017ebeni in politi\u010dni situaciji v Kolumbiji. O njem je spregovoril kardinal Ruben Salazar Gomez, msgr. Leonidas Ortiz Lozada pa je v svoji predstavitvi razmi\u0161ljal o dokumentu iz Aparecide.<\/p>\n

Ob zaklju\u010dku sre\u010danja so organizatorji povedali, da bo prihodnji Svetovni apostolski kongres o Bo\u017ejem usmiljenju potekal v Manili leta 2017.<\/p>\n

RO\u017dNI VENEC BO\u017dJEGA USMILJENJA<\/h1>\n

To molitev je Gospod Jezus sestri Favstini narekoval v Vilnu l.1935. V naslednjih prikazovanjih je razodel njeno vrednost in u\u010dinkovitost ter pojasnil z njo povezano obljubo.<\/p>\n

V tej molitvi darujemo Bogu O\u010detu \u00bbtelo in kri, du\u0161o in bo\u017eanstvo\u00ab Jezusa Kristusa; zdru\u017eujemo se z njegovo daritvijo na kri\u017eu za odre\u0161enje sveta.<\/p>\n

Ko darujemo Bogu O\u010detu njegovega \u00bbpreljubega Sina\u00ab, se sklicujemo na najmo\u010dnej\u0161i razlog, da bi bili usli\u0161ani. Prosimo, naj se usmili \u00bbnas in vsega sveta\u00ab.<\/p>\n

Beseda \u00bbnas\u00ab se nana\u0161a na molivca ro\u017enega venca in na tiste, za katere \u017eeli ali se \u010duti dol\u017enega moliti. \u00bbVes svet\u00ab \u2013 to je vse \u010dlove\u0161tvo, ki \u017eivi na zemlji, in du\u0161e, ki trpijo v vicah.<\/p>\n

Ko molimo z besedami ro\u017enega venca, izvr\u0161ujemo dejanje ljubezni do bli\u017enjega, ki je \u2013 skupaj z zaupanjem \u2013 nujni pogoj za prejem milosti.<\/p>\n

\u00bbPo molitvi tega ro\u017enega venca,\u00ab<\/strong> je obljubil Jezus, \u00bbsem pripravljen dati vse, za kar me bodo prosili,\u00ab<\/strong> (1541) in je dodal: \u00bb\u010de je to, za kar prosi\u0161, skladno z mojo voljo\u00ab<\/strong> (1731).<\/p>\n

 <\/p>\n

Posebne obljube se nana\u0161ajo na zadnjo uro: milost sre\u010dne in spokojne smrti. Tisti, ki sami z zaupanjem in vztrajnostjo molijo ta ro\u017eni venec, si lahko izprosijo sre\u010dno in spokojno smrt ne le zase, marve\u010d tudi za umirajo\u010de, pri katerih bodo tako molili. \u00bbDuhovniki,\u00ab<\/strong> je povedal Jezus, \u00bbga bodo priporo\u010dali gre\u0161nikom kot zadnjo mo\u017enost re\u0161itve; tudi najbolj trdovraten gre\u0161nik, ki bo samo enkrat zmolil ta ro\u017eni venec, prejme milost iz mojega neskon\u010dnega usmiljenja\u00ab<\/strong> (687).<\/p>\n

Vsaj enkrat, vendar v razpolo\u017eenju, ki je skladno z vsebino molitve, predvsem pa v veri, zaupanju in poni\u017eno oziroma z iskrenim in globokim ob\u017ealovanjem svojih grehov.<\/p>\n

 <\/p>\n

Ro\u017eni venec bo\u017ejega usmiljenja<\/strong><\/p>\n

(moli se na navadni ro\u017eni venec)<\/p>\n

 <\/p>\n

Na za\u010detku:<\/p>\n

O\u010de na\u0161<\/strong>, ki si v nebesih, posve\u010deno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.<\/p>\n

Daj nam danes na\u0161 vsakdanji kruh in odpusti nam na\u0161e dolge, kakor tudi mi odpu\u0161\u010damo svojim dol\u017enikom, in ne vpelji nas v sku\u0161njavo, temve\u010d re\u0161i nas hudega. Amen.<\/p>\n

Zdrava, Marija<\/strong>, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med \u017eenami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.<\/p>\n

Sveta Marija, Mati bo\u017eja, prosi za nas gre\u0161nike zdaj in ob na\u0161i smrtni uri. Amen.<\/p>\n

Verujem<\/strong> v Boga O\u010deta vsemogo\u010dnega, Stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda na\u0161ega; ki je bil spo\u010det od Svetega Duha, rojen iz Marije Device;<\/p>\n

trpel pod Poncijem Pilatom, kri\u017ean bil, umrl in bil v grob polo\u017een; \u0161el pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; \u0161el v nebesa; sedi na desnici Boga O\u010deta vsemogo\u010dnega; od ondod bo pri\u0161el sodit \u017eive in mrtve.<\/p>\n

Verujem v Svetega Duha; sveto katoli\u0161ko Cerkev, ob\u010destvo svetnikov; odpu\u0161\u010danje grehov; vstajenje mesa in ve\u010dno \u017eivljenje. Amen.<\/p>\n

Pri o\u010dena\u0161evih jagodah:<\/strong><\/p>\n

Ve\u010dni O\u010de, darujem ti telo in kri, du\u0161o in bo\u017eanstvo tvojega preljubega Sina, na\u0161ega Gospoda Jezusa Kristusa v spravo za na\u0161e grehe in za grehe vsega sveta.<\/p>\n

Pri jagodah zdravamarije:<\/strong><\/p>\n

    \n
  1. Zaradi njegovega prebridkega trpljenja \u2013 usmili se nas in vsega sveta.
    \n2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0Zaradi njegovega prebridkega trpljenja \u2013 usmili se nas in vsega sveta.
    \n3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0Zaradi njegovega prebridkega trpljenja \u2013 usmili se nas in vsega sveta.
    \n4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0Zaradi njegovega prebridkega trpljenja \u2013 usmili se nas in vsega sveta.
    \n5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0Zaradi njegovega prebridkega trpljenja \u2013 usmili se nas in vsega sveta.
    \n6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0Zaradi njegovega prebridkega trpljenja \u2013 usmili se nas in vsega sveta.
    \n7.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0Zaradi njegovega prebridkega trpljenja \u2013 usmili se nas in vsega sveta.
    \n8.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0Zaradi njegovega prebridkega trpljenja \u2013 usmili se nas in vsega sveta.
    \n9.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0Zaradi njegovega prebridkega trpljenja \u2013 usmili se nas in vsega sveta.
    \n10.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0Zaradi njegovega prebridkega trpljenja \u2013 usmili se nas in vsega sveta.<\/li>\n<\/ol>\n

    Na koncu zadnje desetke:<\/strong><\/p>\n

     <\/p>\n

      \n
    1. Sveti Bog, sveti Mo\u010dni, sveti Nesmrtni \u2013 usmili se nas in vsega sveta.
      \n2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0Sveti Bog, sveti Mo\u010dni, sveti Nesmrtni \u2013 usmili se nas in vsega sveta.
      \n3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0Sveti Bog, sveti Mo\u010dni, sveti Nesmrtni \u2013 usmili se nas in vsega sve<\/li>\n<\/ol>\n

      Usmiljenje<\/h1>\n

      \u00bbBlagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.\u00ab (Mt 5,7). Jezus usmiljenim ne obljubi ni\u010d ve\u010d kot to, kar \u017ee \u017eivijo \u2013 usmiljenje. V ostalih blagrih obljuba vsebuje nekaj ve\u010d, vodi dalje: \u017ealostni bodo potola\u017eeni; \u010disti v srcu bodo Boga gledali. Toda kaj ve\u010d bi Bog lahko dal usmiljenim? Usmiljenje je polnost Boga in \u010dlove\u0161kih bitij. Usmiljeni \u017ee \u017eivijo Bo\u017eje \u017eivljenje.<\/p>\n

      \u00bbUsmiljenje\u00ab je stara beseda. Tekom svoje dolge zgodovine je pridobila zelo bogat pomen. V gr\u0161\u010dini, jeziku Nove zaveze, je beseda za usmiljenje eleos. Ta beseda nam je znana iz molitve Kyrie eleison<\/em>, ki je klic po Gospodovemu usmiljenju. V gr\u0161ki verziji Nove zaveze je eleos obi\u010dajen prevod za hebrejsko besedo hesed<\/em>. Hesed<\/em> je ena najlep\u0161ih besed v Svetem pismu. Pogosto je prevedena preprosto kot ljubezen.<\/p>\n

      Hesed<\/em>, usmiljenje ali ljubezen, je del besednjaka zaveze. Z Bo\u017eje strani pomeni neomajno ljubezen, zmo\u017enost obdr\u017eati odnos \u017eiv za vedno, ne ozirajo\u010d se na to, kaj se zgodi: \u00bbmoja milost pa se ne bo odmaknila od tebe\u00ab (Iz 54,10). Ker je Bo\u017eja zaveza z njegovim ljudstvom zgodba o prelomljenih obljubah in ponovnih za\u010detkih (2 Mz 32-34), je jasno, da ta brezpogojna ljubezen vklju\u010duje odpu\u0161\u010danje in mora nujno biti usmiljena.<\/p>\n

      Eleos<\/em> se uporablja tudi kot prevod druge hebrejske besede, rachamim<\/em>. Ta se pogosto uporablja skupaj z besedo hesed<\/em>, a je \u010dustveno bolj nabita. Dobesedno pomeni \u010drevesje \u2013 je mno\u017einska oblika besede rechem<\/em>, maternica. Usmiljenje ali so\u010dutje v tem primeru pomeni ljubezen, ki jo \u010duti\u0161, globoko naklonjenost matere do svojega majhnega otroka (Iz 49,15), ne\u017enost o\u010deta do svojega potomca (Ps 103,13), mo\u010dno ljubezen med brati in sestrami (1 Mz 43,30).<\/p>\n

      Usmiljenje v svetopisemskem pomenu je mnogo ve\u010d kot samo en vidik Bo\u017eje ljubezni. Usmiljenje je na neki na\u010din Bo\u017eje bitje. Bog Mojzesu trikrat pove svoje ime. Prvi\u010d mu re\u010de: \u00bbJaz sem, ki sem\u00ab (2 Mz 3,14). Drugi\u010d: \u00bbIzkazoval bom milost, komur ho\u010dem biti milostljiv, in usmilil se bom, kogar se ho\u010dem usmiliti\u00ab (2 Mz 33,19). Usmerjenost stavka je ista, toda milost in usmiljenje sta zamenjana z bitjem. Za Boga biti to, kar je, pomeni biti milostljiv in izkazovati usmiljenje. To se potrdi v tretji razglasitvi Bo\u017ejega imena: \u00bbGospod, usmiljen in milostljiv Bog, po\u010dasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi\u00ab (2 Mz 34,6).<\/p>\n

      To zadnjo obliko so prevzeli tudi preroki in psalmisti, posebno v Psalmu 103, v 8. vrstici. V osrednjem delu (vrstice 11\u201313) se psalmist \u010dudi neverjetnemu obsegu Bo\u017ejega usmiljenja: \u00bbZakaj kakor je nebo visoko nad zemljo, je njegova dobrota silna \u2026\u00ab. Usmiljenje je potemtakem Bo\u017eja vzvi\u0161enost, njegova transcendenca. A hkrati tudi Bo\u017eja \u010dlove\u010dnost, \u010de lahko tako re\u010demo: \u00bbKakor o\u010de izkazuje usmiljenje nad otroki \u2026\u00ab. Tako vzvi\u0161en in hkrati tako blizu, da lahko odnese vse zlo: \u00bbKakor je vzhod oddaljen od zahoda, oddaljuje od nas na\u0161a hudodelstva.\u00ab<\/p>\n

      Usmiljenje je, kar je v Bogu najbolj bo\u017eje, in tudi, kar je najbolj vzvi\u0161eno v \u010dlove\u0161kih bitjih. \u00bbOn te krona z dobroto in usmiljenjem,\u00ab pravi Psalm 103. Ta vrstica bi morala biti prebrana v lu\u010di vrstice iz Psalma 8, kjer je re\u010deno, da Bog krona \u010dlove\u0161ka bitja \u00bbs slavo in \u010dastjo\u00ab. Ustvarjena po Bo\u017eji podobi so \u010dlove\u0161ka bitja poklicana, da z Bogom delijo slavo in lepoto. A to, da smo lahko resni\u010dno dele\u017eni Bo\u017ejega \u017eivljenja, nam omogo\u010data dobrota in usmiljenje.<\/p>\n

      Jezusove besede \u00bbBodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi va\u0161 O\u010de\u00ab (Lk 6,36) odmevajo staro zapoved \u00bbBodite sveti, kajti jaz, Gospod, va\u0161 Bog, sem svet\u00ab (3 Mz 19,2). Jezus je Bo\u017eji svetosti podelil obraz usmiljenja. Usmiljenje je naj\u010distej\u0161i odsev Boga v \u010dlove\u0161kem \u017eivljenju. \u00bbPrek usmiljenja do svojega soseda si podoben Bogu\u00ab (sv. Bazilij Veliki). Usmiljenje je Bo\u017eja \u010dlove\u010dnost. In je tudi Bo\u017eja prihodnost \u010dlove\u0161kih bitij.<\/p>\n

       <\/p>\n

       <\/p>\n

      \u00bbBo\u017eje usmiljenje je velika lu\u010d ljubezni in ne\u017enosti, je ljubkovanje ran, ki so jih pustili na\u0161i grehi.<\/strong> Pismouki in farizeji so pripeljejo pred Jezusa \u017eeno, zasa\u010deno pri pre\u0161u\u0161tvovanju. Jezusa spra\u0161ujejo, kaj naj z njo storijo, saj bi jo po postavi morali kamnati.<\/p>\n

       <\/p>\n

      Zakonska zveza je simbol odnosa med Bogom in ljudstvom. Ko se zakon uni\u010di s pre\u0161u\u0161tvom, se uma\u017ee ta odnos med ljudstvom in Bogom. <\/strong>Pismouki in farizeji zastavijo vpra\u0161anje z namenom, da bi Jezusa lahko obto\u017eili. \u010ce bi jim odgovoril, da naj \u017eeno kamenjajo, bi ljudem govorili, kak\u0161nega u\u010ditelja imajo, ki je storil to ubogi \u017eeni. \u010ce pa bi rekel, naj se ji oprosti, bi mu o\u010ditali, da ne izpolnjuje postave. Njim ni bila pomembna \u017eena, ne pre\u0161u\u0161tvo, pomembno jim je bilo to, da bi Jezusa dobili v past. Gospod pa jim odgovori: \u2018Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vr\u017ee kamen vanjo.\u2019 Evangelij z dolo\u010deno ironijo pravi, da so to\u017eniki drug za drugim odhajali, od najstarej\u0161ih dalje. In Jezus ostane sam z \u017eeno kot spovednik in pravi: \u2018\u017dena, kje so? Te ni nih\u010de obsodil? Sama sva, ti in jaz. Ti pred Bogom, brez obto\u017eevanja, brez obrekovanja. Ti in Bog. Te ni nih\u010de obsodil?\u2019 In \u017eena odgovori: \u2018Nih\u010de, Gospod.\u2019 Ne pravi: \u2018Nisem pre\u0161u\u0161tvovala, bila je krivi\u010dna obto\u017eba.\u2019 Prizna svoj greh. In Jezus ji pravi: \u2018Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in od odslej ne gre\u0161i ve\u010d, da te ne bi doletel tak trenutek kot je bil ta, da ne bo\u0161 zelo osramo\u010dena, da ne bo\u0161 \u017ealila Boga, uni\u010devala odnosa med Bogom in ljudstvom.\u2019<\/p>\n

       <\/p>\n

      Jezus odpusti, a tukaj gre za nekaj ve\u010d od odpu\u0161\u010danja.\u00a0Jezus obide postavo in stopi onkraj. Ne pravi: \u2018Pre\u0161u\u0161tvo ni greh.\u2019 Tega ne pravi. Ne obsodi ga s postavo. In to je skrivnost usmiljenja. To je skrivnost Jezusovega usmiljenja.\u00a0Usmiljenje je te\u017eko razumeti. Usmiljenje grehov ne izbri\u0161e. Kar jih izbri\u0161e, je Bo\u017eje odpu\u0161\u010danje.\u00a0Usmiljenje je na\u010din, kako Bog odpu\u0161\u010da<\/strong>.\u00a0Jezus bi lahko rekel: \u2018Odpu\u0161\u010dam ti, pojdi\u2019, kot je to dejal hromemu \u010dloveku. \u017deni pa pravi: \u2018Pojdi v miru.\u2019\u00a0Jezus gre onkraj. Svetuje ji, naj ve\u010d ne gre\u0161i. Tu se vidi usmiljena Jezusova dr\u017ea: gre\u0161nika brani pred njegovimi sovra\u017eniki, brani ga pred pravi\u010dno obsodbo.\u00a0Tudi mnogi med nami bi morda morali iti v pekel, kar bi bila pravi\u010dna obsodba, a Gospod odpu\u0161\u010da s svojim usmiljenjem.<\/strong> Usmiljenje gre onkraj in \u010dlovekove grehe postavi na stran.<\/p>\n

      Na nebu vidimo mnoge zvezde, a ko posije sonce, se zvezde ne vidijo.\u00a0Tako je tudi z Bo\u017ejim usmiljenjem: je velika lu\u010d ljubezni in ne\u017enosti. Bog ne odpu\u0161\u010da z nekim dekretom, ampak z ljubkovanjem, ljubkuje rane na\u0161ega greha<\/strong>. Kajti On je vklju\u010den v odpu\u0161\u010danje, vklju\u010den je v na\u0161e zveli\u010danje. Na ta na\u010din je Jezus spovednik; ne poni\u017euje, ne pravi: \u2018Povej, kaj si storil, kdaj si to storil, kako in s kom si to storil?\u2019\u00a0Jezus pravi: \u2018Pojdi in od sedaj naprej ne gre\u0161i ve\u010d.<\/strong>\u2018\u00a0Bo\u017eje usmiljenje je veliko, Jezusovo usmiljenje je veliko. Odpu\u0161\u010da\u00a0nam. Ljubkuje nas.\u00ab (Pape\u017e Fran\u010di\u0161em med sv. ma\u0161o v Domu sv. Marte, 7.4.2014)<\/em><\/p>\n

      Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek: Za bo\u017eje usmiljenje, ki je ponujeno vsem, ne obstaja nobena meja!<\/strong><\/em><\/h2>\n

      Zgodba o Jonu je neverjetna zgodba o Bo\u017ejem usmiljenju.
      \nJe ena redkih knjig v Stari zavezi, ki je zabavna \u2013 zaradi ironi\u010dnih preobratov in neverjetnega konca. Nor\u010duje se iz Jona, upornega preroka, in drugih pobo\u017enih Judov njegovega \u010dasa, ki so verjeli, da Bog sovra\u017ei njihove sovra\u017enike tako, kot jih sovra\u017eijo sami. Jona se upira klicu, naj pridiga v Ninivah, ker no\u010de, da se Ninivljani pokesajo in izognejo uni\u010denju.
      \nVe\u010dina zgodbe govori o Jonovem poskusu, da bi pobegnil pred misijo, ki mu jo nalaga Bog. Ko njegovi poganski kolegi na ladji ugotovijo, da be\u017ei pred Jahvejem, ga vr\u017eejo \u010dez krov. Ogromna riba ga po\u017ere in izvr\u017ee na obali. Zgodi se tisto, \u010desar se je bal. \u010ceprav jim komaj kaj pridiga, se Ninivljani pokesajo, vsi \u2013 od kralja do \u017eivali na tr\u017enici.
      \nV zaklju\u010dnem prizoru te zgodbe se Jona \u017ege na peko\u010dem soncu, Bog pa ga nau\u010di lekcijo o usmiljenju, ko mu svobodno da senco. Potem mu senco odtegne in ko se Jona prito\u017euje, ga Bog opomni, da je drevo dar, ne nekaj, kar si je zaslu\u017eil. Tako je tudi z Izraelci. Bog si jih je svobodno izbral. Zakaj bi se prito\u017eevali, \u010de Bog svobodno izbere, da bo tako storil tudi z ostalimi?
      \nEvangelisti so tematiko Jona uporabili pri Jezusu. On je namre\u010d oznanjal o Bo\u017ejem daru odre\u0161enja, ki je ne samo za Jude, ampak tudi za pogane, ne samo za pravi\u010dne, ampak tudi za gre\u0161nike.
      \nJezus si je izbral u\u010dence, vsi so bili ribi\u010di. Niso u\u010denci izbrali Jezusa, ampak je on izbral njih. Njihova srca je odprl za Bo\u017ejo ljubezen in da bi pokazal Bo\u017eje vsepresegajo\u010de usmiljenje, jih je Jezus prepri\u010dal, da so odrinili na morje, potem ko eno no\u010d prej niso ni\u010desar ujeli. Njihove mre\u017ee so zdaj polne. Ne zaradi njihovega dela, ampak ker je to dar.
      \nVse je dar.
      \nPismouke in farizeje je vznemirilo, da so bili Jezusovi najbolj\u0161i prijatelji gre\u0161niki. Zdelo se jim je, da me\u010de pro\u010d Bo\u017ejo ljubezen, torej vznemirja moralni red in legitimne zahteve religije. Gre\u0161niki bi morali trpeti, biti kaznovani ali \u017ee kako pla\u010dati za svoje grehe, preden jih Bog sprejme nazaj k sebi. Kako nepravi\u010dno je, da so se dobri ljudje \u017ertvovali za izpolnjevanje Bo\u017ejih zakonov, \u010de ima Bog vse enako rad!
      \nDanes nam odmeva isto jamranje. Najve\u010dja prepreka pred Usmiljeno Cerkvijo niso gre\u0161niki, ki zavra\u010dajo Boga, ampak verniki, ki zavra\u010dajo gre\u0161nike in si ne predstavljajo sedeti za isto mizo z njimi. Sveta evharistija, trdijo, bi morala biti na voljo samo tistim, ki ubogajo vse zapovedi. Oni so sveti in Bo\u017eji. Zaradi svojih kreposti stojijo v vrsti pred slabimi ljudmi. Kak\u0161no presene\u010denje, ko sli\u0161ijo, da Bog ljubi vse in bo prehodil vsakr\u0161no razdaljo, da vrne domov izgubljeno du\u0161o. Evangelij ni izziv za te\u017eavne sinove in h\u010dere, ampak za preostalo Bo\u017ejo dru\u017eino: naj sprejmejo gre\u0161nike in jih imajo radi, kot jih ima Bog rad.
      \nPape\u017e Fran\u010di\u0161ek je za\u010del revolucijo. Ho\u010de, da se imamo radi, kot nas ima rad Bog, svobodno in brezpogojno. Bo\u017eje ime je Usmiljeni. Jezus je svojim u\u010dencem rekel: \u201cBodite usmiljeni, kot je usmiljen va\u0161 o\u010de.\u201d To predstavlja odprta vrata nebe\u0161kega kraljestva. Tako morajo biti odprta tudi vrata Cerkve in na\u0161ega srca.<\/p>\n

      Uredi<\/a><\/span><\/div>\n<\/div>\n

      <\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
      <\/div>\n<\/div>\n
      \n
      \n
      \n
      \n