Odgovor bomo poiskali kar v vsebini bogoslu\u017eja. Po spremenjenju, ko na oltarju po duhovnikovih besedah kruh in vino postaneta Kristusovo telo in kri, nas duhovnik nagovori z vzklikom: “Skrivnost vere!”<\/em> Na ta vzklik najpogosteje odgovorimo: “Tvojo smrt oznanjamo, Gospod, tvoje vstajenje slavimo dokler ne pride\u0161 v slavi.”<\/em> Ne bi mogel najti bolj zgo\u0161\u010denega in bolj natan\u010dnega odgovora na zastavljeno vpra\u0161anje. Kaj torej delam v cerkvi s tem, da sem pri ma\u0161i: Oznanjamo Gospodovo smrt.<\/strong> Proslavljamo njegovo vstajenje.<\/strong> Podobno je bilo v Galileji. Po no\u010dnem ribolovu so se apostoli vra\u010dali na obalo. Tam jih je \u010dakal. Pripravil jim je \u017eerjavico in obed. Pa ga nih\u010de ni upal vpra\u0161ati, kdo je, ker so vsi vedeli, da je Gospod (prim. Jn 21,12<\/a>).<\/p>\n Obed \u2013 in tudi to je sveta ma\u0161a – je postal prepoznavno znamenje navzo\u010dnosti vstalega Kristusa. \u010ce se vsaka nedelja imenuje mala velika no\u010d, potem lahko re\u010demo, da je sveta ma\u0161a proslava Kristusovega vstajenja<\/strong>. Kot dr\u017eavljani s proslavami praznujemo pomembne dogodke iz narodne zgodovina, tako kot kristjani proslavljamo dogodek Jezusovega vstajenja. To je oblika proslave.<\/p>\n Pri\u010dakujemo njegov prihod v slavi.<\/strong> Pri tem tudi ni brez pomena prizadevanje za lepoto bogoslu\u017eja. Lepota nas prevzame, nas naredi ob\u010dudovalce. Ve\u010dnost je prav to: je ob\u010dudovanje Boga, ker ga bomo gledali tak\u0161nega kot je. Tako vsebina kot vse kar bogoslu\u017eje spremlja (lepota cerkve, cerkvena glasba, \u2026) nam daje predokus ve\u010dnosti. Ve\u010dnost je tudi praznovanje. \u010cas zemeljskega \u017eivljenja je torej tudi \u010das, da se praznovanje nau\u010dimo.<\/p>\n Torej, kaj delamo pri ma\u0161i?<\/strong> Tvojo smrt oznanjamo, Gospod, tvoje vstajenje proslavljamo in pri\u010dakujemo tvoj prihod v slavi.<\/p>\n Ob vpra\u0161anju, kaj delamo pri ma\u0161i \u2013 v prej\u0161nji duhovni misli smo na\u0161li odgovor, da oznanjamo Gospodovo smrt, praznujemo njegovo vstajenje in pri\u010dakujemo na\u0161e vstajenje \u2013 bomo v naslednjih duhovnih mislih odgovarjali na provokativno vpra\u0161anje: Kaj pa imam od tega, da hodim k ma\u0161i?<\/strong> Odgovore nam bodo ponudili posamezni deli ma\u0161e.<\/p>\n Najprej se mi zdi potrebno pojasniti, kaj mislim pri tem, ko re\u010dem: posamezen del ma\u0161e. Celoten potek svete ma\u0161e ima dva glavna dela:<\/p>\n Znotraj vsakega od njiju pa je \u0161e ve\u010d manj\u0161ih delov. Tako je v besednem bogoslu\u017eju<\/strong>:<\/p>\n Evharisti\u010dno bogoslu\u017eje pa je sestavljeno iz:<\/p>\n Ko gledamo na to zaporedje, seznam delov ma\u0161e, bi lahko rekli, da je vsak od njih ko\u0161\u010dek celote, a je hkrati tudi samostojen dogodek. V vsakem \u00bbposameznem delu ma\u0161e\u00ab se nekaj zgodi! Tako sveta ma\u0161a ni le obred, bogoslu\u017eje, ampak je skupek ve\u010d dogodkov.<\/p>\n Torej, gremo k prvemu dogodku. Ob za\u010detku smo povabljeni k molitvi kesanje<\/strong>. Kaj se s to molitvijo zgodi? \u010ce je le kolikor toliko moja molitev iskrena, mi Bog odpu\u0161\u010da male grehe. Ampak to ni vse. V molitvi kesanje izrekamo tudi \u00bbin vam, bratje in sestre, priznam, da sem gre\u0161il \u2026\u00ab<\/em> Ne gre torej le za dobiti odpu\u0161\u010danje s strani Boga, za zgladitev odnosov med menoj in Bogom, ampak tudi z mojimi bli\u017enjimi. Molitev kesanja na za\u010detku svete ma\u0161e je torej dogodek sprave<\/strong>. Kristus nam prav naro\u010da opraviti spravo ob za\u010detku bogoslu\u017eja: ko prinese\u0161 svoj dar pa se spomni\u0161, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pusti svoj dar tam pred oltarjem in pojdi najprej, da se spravi\u0161 s svojim bratom potem pa pridi in daruj (Mt 5, 23-24<\/a>).<\/p>\n Kdaj pride do sprave?<\/strong> \u010ce molim kesanje in s tem v srcu ne odpu\u0161\u010dam bli\u017enjim, je to molitev s figo v \u017eepu. \u010ce pa se zavem, kako so moji odnosi do drugih lahko zapleteni in obremenjeni, postane \u017ee prvo dejanje svete ma\u0161e zelo zahtevna stvar.<\/p>\n \u0160e nekaj. Preden izvr\u0161im s svoje strani spravo z molitvijo predpisanega kesanja, je kratka ti\u0161ina<\/strong>. Namenjena je temu, da bi si izpra\u0161al vest, ali pa vsaj zavedel svoje nepopolnosti in gre\u0161nosti. Prekratka je, da bi to mogel narediti celostno. Je pa dovolj, da za\u010dutim, da si izpra\u0161ati vest pomeni sre\u010dati se s samim seboj pred ogledalom brez mask, iskreno, brez prikrivanj in opravi\u010devanj. In tega ne morem storiti, \u010de ne utihne vse, kar je zunaj mene. Navsezadnje sprave ne morem narediti, \u010de ne \u00bbpo\u010distim pred svojim pragom\u00ab.<\/p>\n Skavt je prijatelj vsakemur (4. skavtski zakon<\/a>). Ali lahko obstaja prijateljstvo tam, kjer odnosi niso prosojni, kjer je kup neznank, skrivnosti, zadr\u017eanosti, zamer, u\u017ealjenosti in z njimi nezaupanje, previdnost, \u2026 Vsaki\u010d se ob za\u010detku svete ma\u0161e vadim re\u010di dvoje: Oprosti in oprostim ti.<\/strong> Le tako se usposabljam za sklepanja prijateljstev. Z vsako molitvijo kesanja sem postavljeni tudi pred dejstvo, da obra\u010dunam z vsemi tistimi platmi, ki mi niso v \u010dast. Ali ni ravno v tem rast v plemenitosti<\/strong>? (5. skavtski zakon<\/a>).<\/p>\n Starej\u0161i se \u0161e spominjate, ko je sveta ma\u0161a bila v latinskem jeziku. Ker veliko ljudi tega jezika ni razumelo, je med sveto ma\u0161o veliko prostora dobilo petje ljudskih pesmi in druge molitve. Bolj je veljalo, da smo bili pri ma\u0161i, bili smo zraven, nismo pa vstopili v dogajanje samo. S tem, ko je celotna sveta ma\u0161a v doma\u010dem jeziku, je predvsem nam pribli\u017eana Bo\u017eja beseda. Prenova bogoslu\u017eja je naredila \u0161e en korak, v vsakem bogoslu\u017eju je tudi branje Bo\u017eje besede; tako pri krstu, poroki, pogrebu, bolni\u0161kem maziljenju, tudi pri spovedi je predvidena.<\/p>\n Zakaj sedaj bogoslu\u017eje daje tolik\u0161en pomen branju svetega pisma?<\/strong><\/p>\n O Kristusovi navzo\u010dnosti med nami nam veliko pove spoznanje svetega Fran\u010di\u0161ka<\/a>. V pismu, ki ga je napisal vsem klerikom, pravi: \u00bbTelesno namre\u010d na tem svetu ni\u010desar nimamo in ne vidimo od samega Najvi\u0161jega, razen telesa in krvi, imen in besed, po katerih smo ustvarjeni in odkupljeni iz smrti v \u017eivljenje.\u00ab<\/em> Tako daje jasno razmejitev med dvema na\u010dinoma, kako je Kristus med nami otipljivo navzo\u010d, na drugi strani pa so stvari, ki nam ga le predstavljajo, nas spominja na Kristusa, Boga, svetnike. Znamenje kri\u017ea, slike, kipi, so le podobe, niso pa one Kristus, Bog, Marija; le pomagajo nam, da se nanj spomnimo, se zavemo njihove duhovne navzo\u010dnosti. Besede svetega pisma in posve\u010deni kruh pa je Kristus med nami.<\/p>\n V nadaljevanju pa zato spodbuja: \u00bb\u2026 kjer koli bi bilo presveto telo na\u0161ega Gospoda Jezusa Kristusa spravljeno in pu\u0161\u010deno na nedovoljen na\u010din, naj se odnese iz onega kraja in namesti ter zapre v dragocenem prostoru. Prav tako naj zberemo in na \u010dastnem mestu shranimo tudi napisana Gospodova imena in njegove besede, kjerkoli jih najdemo na neprimernih krajih.\u00ab<\/em> Kak\u0161no spo\u0161tovanje gre posve\u010denemu kruhu \u2013 posve\u010deni hostiji, se vsi dobro zavedamo, ker je to Kristusovo telo. Fran\u010di\u0161ek pa nam to spo\u0161tovanje raz\u0161iri \u0161e na njegove besede, saj je tudi po njih telesno, na na\u0161im \u010dutilom dosegljiv na\u010din navzo\u010d med nami.<\/p>\n S tem, ko Fran\u010di\u0161ek govori o dveh na\u010dinih otipljive navzo\u010dnosti Kristusa med nami, poka\u017ee na dva enakovredna dela ma\u0161e: evharisti\u010dno bogoslu\u017eje in besedno bogoslu\u017eje. Danes tudi na\u0161e cerkve to lepo izra\u017eajo z dvema mizama: oltarjem in ambonom. Vsak del ma\u0161e se dogaja pri svoji mizi.<\/p>\n 2. Kak\u0161en dogodek je poslu\u0161anje Bo\u017eje besede?<\/strong> Globlje poslu\u0161anje<\/strong> je zato tisto, ki me nagovori, pusti v meni neke sledove. Sveto pismo samo pravi, da je Bo\u017eja beseda kakor dvorezen me\u010d, ki sega do globine srca. Kak\u0161na podoba! No\u017e, ki predre ko\u017eo, povzro\u010di rano, \u010de pa se\u017ee do srca, povzro\u010di smrt. In prav tak\u0161na je Bo\u017eja beseda. Pravi poslu\u0161alec Bo\u017eje besede se vedno sre\u010duje z umiranjem samemu sebi. Ni samo ranjen. \u010ce bi bil samo ranjen, pomeni, da ga je nagovorila, \u010duti zahtevo, privla\u010dnost, da bi po njej \u017eivel, toda v svojem srcu se upira, ker ho\u010de \u017eiveti sebi po volji. Poslu\u0161ati Bo\u017ejo besedo zato pomeni dovoliti, da mi sega do srca, me zadene, tako da vedno bolj \u017eivim Bogu. \u00bbNe \u017eivim ve\u010d jaz, ampak Kristus \u017eivi v meni\u00ab<\/em> (Gal 2,20<\/a>) je izkustvo apostola Pavla. Poslu\u0161anje Bo\u017eje besede je zato spreobrnjenski dogodek. \u010ce je bil uvod v ma\u0161o \u2013 kesanje – spreobrnjenje od gre\u0161nosti, pa je poslu\u0161anje Bo\u017eje besede spreobrnjenje za \u017eivljenje po Bo\u017ejih merilih.<\/p>\n Kak\u0161no naj bo torej moje poslu\u0161anje?<\/strong> Poslu\u0161ati Bo\u017ejo besedo pomeni iskati samega sebe<\/strong> v njej. Nekateri odlomki nas nagovarjajo naravnost. V pripovedih ali opisih zgodovinskih dogodkov se bo potrebno prepoznati v kateri od nastopajo\u010dih oseb, morda le v kateri od njihovih zna\u010dilnosti ali dr\u017ei. Poslu\u0161anje je zato tudi sli\u0161ati te besede, to je: se z njimi ukvarjati. Kakor Marija, ki jih je premi\u0161ljevala v svojem srcu (prim. Lk 2,19<\/a>). To spro\u017ei kar nekak\u0161en proces. Sli\u0161ana beseda bo prebujala nove misli (ob tem mi je pri\u0161lo na misel \u2026), zbuja vpra\u0161anja, ki bodo zahtevala odgovore, pripelje pa naj me do oblikovanja sklepov, ki zadevajo moje prihodnje ravnanje<\/strong>.<\/p>\n Ta odprtost se poka\u017ee tudi z na\u0161o dr\u017eo pri poslu\u0161anju.<\/p>\n Poslu\u0161anje Bo\u017eje besede je torej dogodek, ko si svoje \u017eivljenje, svoje ravnanje, svoje odnose, svoje dr\u017ee, svojo miselnost predstavljam kot kepo gline, in skupaj z Bogom dam tej kepi novo obliko.<\/p>\n Kdor je bil ministrant, se \u0161e vedno spominja, da se je tistega dela ma\u0161e, ko je bilo potrebno pripraviti oltar, zelo veselil, saj je takrat bil \u00bbzaposlen\u00ab. Do tega dela je pred oltarjem le sedel ali stal, ni se dogajalo ni\u010d \u00bbzanimivega\u00ab. No, zgodilo se je \u017ee veliko pomembnih stvari, kot smo videli v dosedanjih duhovnih mislih. Ministranti na oltar prinesejo kruh in vino. Ko ju duhovnik prejme, za vsakega posebej pravi, da ga prina\u0161amo na oltar, ker sta sad zemlje oziroma trte in dela \u010dlove\u0161kih rok. Ministranti torej teh dveh prvin ne prina\u0161ajo na oltar le zato, da bo duhovnik lahko nadaljeval ma\u0161o, pa\u010d pa je s temi darovi veliko povedanega: Darove prinesejo na oltar ministranti<\/strong><\/p>\n Darove izro\u010damo Bogu<\/strong><\/p>\n <\/p>\n Spominjam se duhovnih vaj za birmance. Pripravljali smo se na sveto ma\u0161o in da bi jih tudi prostor nagovoril s svetostjo, so ga razsvetlili le s sve\u010dami, posedli smo se v krog. Eden od mladih izzivalcev se je oglasil: \u00bbAli bomo klicali duhove?\u00ab<\/p>\n Najprej sem bil ob vpra\u0161anju zmeden, saj je bila to provokacija, ki bi lahko peljala do neljubega vzdu\u0161ja. Zavedal sem se pomembnosti trenutka. Od mojega prvega stavka bo odvisno, v katero smer se bo vzdu\u0161je nagnilo. Kakr\u0161no koli prepri\u010devanje o negativnosti klicanja duhov, ne bi prinesla pravih sadov, ma\u0161a pa bi bila vsiljena. O\u010ditno me je Sveti Duh razsvetlil z naslednjim odgovorom: \u00bbDa, klicali bomo Svetega Duha! Mi ne kli\u010demo duhov, kristjani kli\u010demo enega Duha.\u00ab Trudil sem se, da bi posebej poudaril \u00bbenega Duha\u00ab, ne duhov. Na koncu sem bil temu izzivalcu \u0161e hvale\u017een. Sam sem tisto sveto ma\u0161o \u0161e posebej do\u017eivel kot dogodek, ko kli\u010demo Svetega Duha. Kdaj to delamo?<\/p>\n Osrednji dogodek svete ma\u0161e je spremenjenje<\/strong>, nekateri ga imenujejo tudi povzdigovanje. Gre za spremenitev kruha in vina v Kristusovo Telo in Kri. Tik preden duhovnik izre\u010de nad njima posvetilne besede, je dogodek klicanja Duha. \u010ce se pri teh besedah spomnimo na kak\u0161no seanso klicanja duhov, ko se za\u010dnejo dogajati \u010dudne, nenaravne stvari (premikanje predmetov, \u2026) potem moramo re\u010di, da ima tudi na\u0161e klicanje nadnaravni naboj. Razlika pa je v tem, da nas to ne navdaja s strahom, pa\u010d pa z veseljem; nas ne vznemirja, pa\u010d pa prina\u0161a ljube\u010do navzo\u010dnost Boga.<\/p>\n Kako se to zgodi? Dogodek klicanja Duha spremljata dve znamenji<\/strong>, ki se med seboj dopolnjujeta: kretnja<\/strong> in besede<\/strong>.<\/p>\n Pred posvetitvijo kruha in vina duhovnik stegne roke nad njima. To je gesta polaganja rok<\/strong>. V Svetem pismu je tak\u0161no polaganje rok izpri\u010dano v prvi Cerkvi. Izbrali so 7 mo\u017e in jih pripeljali pred apostole \u00bbin ti so med molitvijo polo\u017eili nanje roke\u00ab<\/em> (Apd 6,6<\/a>). Zaradi polaganja rok, posve\u010denja to niso bili ve\u010d isti mo\u017eje, zato so dobili tudi novo ime: diakoni. Pri ma\u0161i torej duhovnik polo\u017ei roke na kruh in vino.<\/p>\n To kretnjo spremljajo besede<\/strong>, ki so jasne in zato vsem razumljive \u2013 nobenih skrivnostnih, nerazumljivih besed. Takole se glasijo:<\/p>\n Temu klicanju Svetega Duha nad kruh in vino<\/strong> sledi posvetitev kruha in vina v Kristusov telo in kri.<\/p>\n Vendar klicanje Duha s tem \u0161e ni zaklju\u010deno. Sedaj smo Duha klicali \u0161ele na darove, ki so na oltarju. Sledi \u0161e klicanje Duha na zbrano ob\u010destvo<\/strong>. Kakor je bila v prvem klicanju izra\u017eena \u017eelja, naj navzo\u010dnost Svetega Duha nekaj naredi iz teh darov, tako tudi klicanje Duha nad ob\u010destvo izra\u017ea \u017eeljo, da bi iz teh ljudi nekaj naredil.<\/p>\n Tudi to drugo klicanje Duha spremljata kretnja in beseda. Kretnja so \u0161iroko razprostrte duhovnikove roke, ki so kakor objem in s je tem pokazano, na koga se to klicanje nana\u0161a: na te, ki smo se zbrali pri ma\u0161i. Beseda je del\u010dek evharisti\u010dne molitve. Nekaj primerov:<\/p>\n Iz vsakega besedila je razvidno, v kaj nas to posve\u010denje preoblikuje: biti eno<\/strong>. Biti pri ma\u0161i torej pomeni odpreti se Svetemu Duhu, ki me od znotraj priganja, da bi ne bil tisti, ki razdira, ampak zdru\u017euje. Biti pri ma\u0161i je znova dovoliti, da bo Sveti Duh lahko deloval po meni. \u010ce sem bil pri ma\u0161i, pa nisem soma\u0161eval, potem nisem sli\u0161al tega klica, nisem dovolil, da bi bil posve\u010den in zato tudi ne bom dovolil, da bi Sveti Duh bil v meni \u017eiv in dejaven.<\/p>\n Ustavili se bomo pri gesti podajanja rok, to je pri pozdravu miru<\/strong>. Ta gesta je na vrsti med molitvijo O\u010de na\u0161 in obhajilom, spremlja pa jo misel: Gospodov mir naj bo s teboj.<\/strong> Pri nekaterih narodih, npr. Italijanih in \u0160pancih, je navada, da se objamejo. V manj\u0161ih skupinah posku\u0161ajo te geste dopolniti \u0161e z drugimi oblikami, z znamenjem kri\u017ea ne \u010delu, izmenjavo \u017ee vnaprej pripravljenih darov, na listkih napisanih misli, in drugim.<\/p>\n Kaj je vsebina tega dogodka?<\/strong> Pred obhajilom je \u010das, da o tem damo tudi mi svojo besedo. Na\u0161 odgovor je podajanje rok ali uporaba drugih znamenj. Kaj naj si s tem znamenjem povemo, nas nagovori ma\u0161no besedilo, ko duhovnik k nam obrnjen pravi: \u00bbGospodov mir naj bo vedno z vami.\u00ab<\/em><\/p>\n S podajanjem rok si torej damo besedo, da bomo delali, govorili, ravnali tako, da bo Gospodov mir med nami. Ne kakr\u0161en koli mir. Mir je namre\u010d lahko tudi v tem, da dva ne govorita med seboj, niti se ne pogledata. Med nami naj bo mir, ki je po Bo\u017ejih merilih<\/strong>. Ob tej besedi pa \u017ee tr\u010dimo na tiste vsebine celotnega evangelija, kjer Kristus opisuje na\u0161e medsebojne odnose<\/strong>:<\/p>\n Pri tem me prestavlja v svojo dru\u017eino, med sodelavce, med sosede, med tiste, s katerimi se skupaj drenjam na avtobus, med tiste, s katerimi stojim pred blagajno, ban\u010dnim ali po\u0161tnim okencem, med soudele\u017eence v prometu, \u2026 Povsod in vsaki\u010d, ko bom izzvan, da vzpostavim odnos z drugo osebo<\/strong>, bom to naredil po Bo\u017ejih merilih, da bo Gospodov mir med nami. \u010ceprav vseh teh sedaj ni ob meni pri ma\u0161i, pa je stisk roke najbli\u017ejemu sosedu v cerkvi, dana beseda vsakemu \u010dloveku.<\/p>\n Kon\u010dno bom odkril, da vzpostavljati tak\u0161ne odnose do ljudi, povratno prebuja prijaznost, nasmeh, zahvalo, sprejetost, umirjenost, zaupanje, veselje, \u2026 Tako bom \u010dutil, da Gospodov mir gradi skupnost z ljudmi<\/strong>, s katerimi se sre\u010dujem vsak dan. Vzpostavili bomo tak\u0161ne odnose, da nam bo prijetno in se bomo drug drugega veselili. Tudi z naklju\u010dnimi ljudmi, s katerimi sem vzpostavil kratek odnos, bomo oboji odnesli dober vtis in razpolo\u017eenje. Tudi s tak\u0161nimi kapljicami je potrebno plemenititi odnose v celotni dru\u017ebi in ji dajati \u010dlove\u0161ki obraz, da bo postajala velika skupnost, ali vsaj \u00bbvarna dru\u017eba\u00ab Skavti imamo tukaj odli\u010dno izku\u0161njo, ko se ob\u010dasno sre\u010duje ve\u010d bratov\u0161\u010din ali na mednarodnih sre\u010danjih. Znova si \u017eelimo sre\u010dati te ljudi, ves \u010das nosimo v sebi o njih lepo podobo.<\/p>\n Drobna gesta podajanja rok pri ma\u0161i ima lahko velike posledice, \u010de jo naredim kot sklenitev zaveze<\/strong>, ki temelji na opravljeni spravi ob za\u010detku ma\u0161e in se zaveda, da je nanjo bilo klicano delovanje Svetega Duha.<\/p>\n Sveta ma\u0161a je tudi obed. Enkrat smo \u017ee omenili, da se pri ma\u0161i zbiramo okoli mize kakor dru\u017eina, da bomo z nje prejeli hrano. Dejansko to tudi delamo. Pri obhajilu prejmemo posve\u010deni kruh<\/strong>. Duhovnik vzame posodo s posve\u010denimi hostijami z oltarja. Tudi takrat, ko obhajilo deli ve\u010d duhovnikov, je vidna ta podoba. Vsak vzame posodo (pateno ali ciborij) z oltarja. Kjer koli v cerkvi ali celo zunaj cerkve pristopim k obhajilu, prejmem po delivcu obhajila kruh iz istega oltarja. Kako prav je zato, da tudi tisti ciborij, ki se je \u017ee prej nahajal v tabernaklju, duhovnik ali njegov pomo\u010dnik pred obhajilom prinese na oltar, od tam pa naj ga tisti, ki bo obhajal, nese naprej. Vse sporo\u010dilo je zabrisano, \u010de bi duhovnik \u0161el po ciborij v tabernakelj, od tam pa mimo oltarja naravnost k ljudem, da bi jih obhajal. Obhajilo nam tako daje do\u017eiveti, da smo zbrani pri ma\u0161i ena dru\u017eina.<\/p>\n Obhajilo samo ima \u0161e eno veliko sporo\u010dilo: izpoved navzo\u010dnosti Jezusa Kristusa<\/strong>. Najprej se ta izpoved v Jezusovo navzo\u010dnost zgodi \u0161e pred obhajilom. Medtem, ko recitiramo ali pojemo spev \u00bbJagnje Bo\u017eje, \u2026\u00ab<\/em>, duhovnik razlomi veliko hostijo, nato pa jo dvigne, jo poka\u017ee in re\u010de: \u00bbGlejte, to je Jagnje Bo\u017eje, ki odjemlje grehe sveta.\u00ab<\/em> S spevom Jagnje Bo\u017eje smo se obra\u010dali na Jezusa kot tistega, ki je bil darovan za na\u0161e grehe, naj bo do nas usmiljen in naj nam podari mir. Na\u0161a pro\u0161nja je odzvenela v prostor, kot k duhovno navzo\u010demu Bogu. Odgovor na to na\u0161o pro\u0161njo je dvignjena hostija v duhovnikovih rokah. In besede so pretresljive: Ko ste vzklikali in prosili, Jagnje Bo\u017eje, usmili se nas, ta pro\u0161nja ni bila vr\u017eena v neznano. Glejte, tukaj v mojih rokah je On, ki ste ga klicali. “Ta <\/em>razlomljeni kruh je Jezus Kristus<\/em><\/strong>. On je Jagnje Bo\u017eje, ki odjemlje grehe sveta!”<\/em> Na to lahko odgovorimo le s povabilom: \u00bbGospod, nisem vreden, da pride\u0161 k meni \u2026\u00ab<\/em><\/p>\n Drugi\u010d se izpoved v Kristusovo otipljivo navzo\u010dnost med nami zgodi pri samem obhajanju. Duhovnik z vsakim opravi kratek razgovor: \u00bbKristusovo Telo.\u00ab<\/em> \u00bbAmen.\u00ab<\/em> Tega pogovora nikdar ne opusti, tudi zelo dolge vrste niso razlog za opustitev tega pogovora. V naglici res lahko izveni zelo neosebno. Vsebina pa je kljub temu globoka in me postavi na raven vere. Prejeti obhajilo je dejanje vere. Te tri besede so do skrajnosti skraj\u0161an pogovor, ki bi se v celoti glasil takole: \u00bbGlej to hostijo. Sedaj je \u0161e v mojih rokah, vsak trenutek, jo izro\u010dim tebi in jo bo\u0161 zau\u017eil-a. Ali veruje\u0161, da je ta hostija Telo Jezusa Kristusa?\u00ab<\/em> Z \u00bbAmen\u00ab<\/em> pritrdim: \u00bbDa, verujem. Tako je.\u00ab<\/em><\/p>\n Obhajilo je zato velik dogodek. Jaz, ki sem \u010dlovek, ubog \u010dlovek, prejmem Bo\u017ejega Sina. To je istega Bo\u017ejega Sina, ki se je pred 2000 leti u\u010dlove\u010dil, u\u010dil v Palestini, bil kri\u017ean in je vstal od mrtvih, istega Bo\u017ejega Sina, ki sedi na O\u010detovi desnici in je postavljen za sodnika \u017eivih in mrtvih, istega Bo\u017ejega Sina, ki je navzo\u010d tam, kjer sta dva ali so trije zbrani v njegovem imenu, istega Bo\u017ejega Sina, ki je z modrostjo vzpostavljal Bo\u017eje kraljestvo…<\/p>\n Postal sem njegov dom, postal sem kraj njegove navzo\u010dnosti. \u010ce shranimo hostije, ki so po obhajilu ostale, v prostor, ki mu pravimo tabernakelj, potem sem tudi jaz postal tabernakelj. Ena hostija je shranjena v meni. Postal sem nosilec Kristusa. S tem pa dobiva tudi moje \u017eivljenje po obhajilu in po ma\u0161i novo razse\u017enost. Nisem sam. Kristusa nosim.<\/p>\n Pri\u0161li smo do konca svete ma\u0161e. Zadnji dogodek je blagoslov<\/strong>, ki se zaklju\u010di z dialogom: \u00bbPojdite v miru.\u00ab<\/em> \u00bbBogu hvala.\u00ab<\/em><\/p>\n Sklep je povzetek. Ta zadnji pogovor med duhovnikom in zbranim ob\u010destvom je povzetek vse ma\u0161e. Na za\u010detku smo rekli, da je sveta ma\u0161a skupek ve\u010d dogodkov in v vsakem se nekaj zgodi. Pribli\u017eali smo si naslednje dogodke: odpu\u0161\u010danje, graditev ob\u010destva, darovanje, poslu\u0161anje, pro\u0161nje, praznovanje, klicanje Duha, obed.<\/p>\n V vsakem dogodku se je izvr\u0161ilo dejanje, ki je pomembno za na\u0161e \u017eivljenje<\/strong>:<\/p>\n Zadnja beseda je \u00bbPojdite v miru!\u00ab<\/em>. Kakor bi nam hotela re\u010di naslednje: “Glejte, svete ma\u0161e je konec. \u010ce ste si pri ma\u0161i odpustili, \u010de ste tukaj zgradili ob\u010destvo, \u010de ste si navzeli duha slu\u017eenja, \u010de ste sprejeli ob poslu\u0161anju Bo\u017eje besede kak\u0161no spodbudo, \u010de ste postali Kristusov dom, pojdite sedaj. Pojdite v svet in to, kar ste delali to uro tukaj v cerkvi, delajte povsod, kamor vas bo zanesla va\u0161a pot.<\/strong> Vedno bodite pripravljeni drugemu odpustiti, drugemu slu\u017eiti, z vsakim graditi ob\u010destvo, povsod prina\u0161ati Kristusa, vedno bodite odprtih o\u010di za potrebe bli\u017enjega. Svete ma\u0161e je konec, konec je \u0161olanja. Kar ste se u\u010dili pri sveti ma\u0161i, to delajte povsod! Pojdite!\u00ab<\/p>\n Sveta ma\u0161a je torej tudi \u0161ola, kako \u017eiveti<\/strong>. Posamezni deli ma\u0161e nas \u0161olajo v pomembnih \u017eivljenjskih dr\u017eah.<\/p>\n Ne presli\u0161imo tega klica: \u00bbPojdite!\u00ab<\/em> Je vez med bogoslu\u017ejem in \u017eivljenjem v svetu. Klic mi ho\u010de povedati tudi tole: kako bom oblikoval \u017eivljenje po ma\u0161i, ni le stvar moje dobre volje. Poslan sem: Pojdi! V tem ni le obveznost, veliko bolj je v njem zaupanje – Bog mi zaupa. \u010ce sem bil pri njem v \u0161oli, mi sedaj zaupa, da bom zmogel to, za kar sem se pri ma\u0161i usposabljal, tudi izvr\u0161iti, vsaj do neke mere.<\/p>\n Sicer pa ve\u010dkrat pridemo k ma\u0161i in vedno znova se vadimo, nekateri vsakodnevno, drugi tedensko, nekateri le ob\u010dasno. Naj nam pogled na sveto ma\u0161o kot na kraj usposabljanja za pristno \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje<\/strong> pomaga, da bomo za\u010dutili potrebno po vsaj tedenskem “usposabljanju”.<\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" 1. Praznujemo Odgovor bomo poiskali kar v vsebini bogoslu\u017eja. Po spremenjenju, ko na oltarju po duhovnikovih besedah kruh in vino postaneta Kristusovo telo in kri, nas duhovnik nagovori z vzklikom: “Skrivnost vere!” Na ta vzklik najpogosteje odgovorimo: “Tvojo smrt oznanjamo, … Beri naprej
\n1. oznanjam Gospodovo smrt,
\n2. proslavljam njegovo vstajenje in
\n3. pri\u010dakujem njegov prihod v slavi.<\/p>\n
\nSredi\u0161\u010dna vsebina ma\u0161e je ista, kot je bila pri zadnji ve\u010derji<\/strong>. Izro\u010dil jim je kruh in vino, ki sta po njegovih besedah postala njegovo telo in kri. V podobi kruha in vina je pokazal u\u010dencem, kaj se je z njim zgodilo na veliki petek. Na Kalvariji (letinsko clava, calvae \u2013 \u010drepinja, lobanja) ali Golgoti (aramejsko: gulgulta – lobanja) so razlomili njegovo telo in preto\u010dili njegovo kri. Obhajanje svete ma\u0161e je ponavzo\u010denje, pomeni narediti ta dogodek navzo\u010d tukaj in sedaj. Posebna duhovnikova gesta to poka\u017ee pred obhajilom: razlomi posve\u010deno hostijo. Tudi mno\u017eica malih hostij v ciboriju je podoba razlomljenega kruha. \u0160e bolj nazorno bi bilo, \u010de bi to bili ko\u0161\u010dki ene same hostije.<\/p>\n
\nOsrednji kraj, kjer smo pri ma\u0161i zbrani, je oltar. Narejen je v obliki mize. To ni naklju\u010dje. Pri mizi se zbiramo k obedu. Tudi ma\u0161a je obed \u2013 obhajilo. Po vstajenju je bil Jezus neprepoznaven. Spomnimo se u\u010dencev, ki sta \u0161la v Emavs. Celo pot je potoval z njima, se z njima pogovarjal, a ga nista spoznala – vse dokler niso pri\u0161li do vasi. Povabila sta ga v hi\u0161o in ko so sedeli za mizo, je razlomil kruh. Takrat so se jima odprle o\u010di in sta ga spoznala. To je vstali Jezus (prim. Lk 24,13-31<\/a>).<\/p>\n
\nPo Kristusovi smrti in vstajenju smo odre\u0161eni. To pomeni, da vidimo pravi cilj na\u0161ega \u017eivljenja: polno ob\u010destvo z Bogom, ki se bo uresni\u010dilo v ve\u010dnosti. Sedaj pa smo na poti tja, torej smo v \u010dakalnici, to \u0161e pri\u010dakujemo, dozorevamo. Vsakdo od nas je za\u010del bivati pod srcem matere. Za\u010del se je razvijati in ko je \u00bbdozorel\u00ab, je z rojstvom zapustil telo matere. Podobno lahko re\u010demo za zemeljsko \u017eivljenje. S krstom smo za\u010deli na\u0161e duhovno \u017eivljenje in sedaj je \u010das dozorevanja za novo rojstvo, za ve\u010dnost. Z udele\u017ebo pri ma\u0161i tako izpovedujemo, da je na\u0161 cilj ve\u010dnost in smo na poti tja.<\/p>\n2. Odpu\u0161\u010damo<\/h2>\n
\n
\n
\n
\nKadar se zgodi dvosmerno. Spomnimo se pro\u0161nje iz o\u010dena\u0161a: “odpusti nam na\u0161e dolge, kakor tudi mi odpu\u0161\u010damo svojim dol\u017enikom …”.<\/em> Zelo odlo\u010den je Jezus \u017ee v govoru na gori ob za\u010detku svojega pou\u010devanja: \u00bb\u010ce pa ljudem ne odpustite, tudi va\u0161 O\u010de na bo odpustil va\u0161ih prestopkov\u00ab<\/em> (Mt 6, 14-15<\/a>). Odpu\u0161\u010danje torej vsebuje dvoje:<\/p>\n\n
3. Poslu\u0161amo<\/h2>\n
\n
\nTo lepo izpovedujemo z naslednjimi dejanji:<\/li>\n<\/ol>\n\n
\nLjudje zelo razli\u010dno razumemo poslu\u0161anje. Poslu\u0161anje je sprejemanje novih informacij. \u010ce s tak\u0161nim poslu\u0161anjem pristopamo k Bo\u017eji besedi, nam s\u010dasoma postane dolgo\u010dasna, saj \u017ee vemo, kaj pi\u0161e v svetem pismu. Tak\u0161no poslu\u0161anje je vzpostavljanje odnosa do besedila s \u0161\u010ditom v rokah. \u0160\u010dit ne dovoljuje, da bi se me besedilo dotaknilo, pustilo na meni kak\u0161nih sledov.<\/p>\n
\nNajprej je potreben moj pristop do poslu\u0161anja. V sebi moram ustvariti razpolo\u017eenje pri\u010dakovanja: “Kaj mi \u017eeli danes povedati Bog, oziroma Kristus?<\/em>” V sebi moram nositi \u017eeljo, da bi mi odlomki svetega pisma nekaj povedali. Pomembno vlogo ima pri tem spomin. Kolikokrat se nam zgodi, da si nismo ni\u010desar zapomnili. Pripraviti se na poslu\u0161anje Bo\u017eje besede je postaviti se v dr\u017eo, ko pre\u017eim na misli, ki me zadevajo in jih ho\u010dem zgrabiti ter zadr\u017eati. Kakor Marija, ki je vse besede shranila (prim. Lk 2,19<\/a>).<\/p>\n\n
4. Darujemo<\/h2>\n
\nDarova sta sad \u010dlove\u0161kih rok<\/strong>
\nNe polagamo torej na oltar le kruh in vino, z njima polagamo na oltar vse \u010dlovekovo delo, to je delo tistega dneva ali tedna. V teh dveh darovih je skrito vse na\u0161e slu\u017ebeno delo, vsa na\u0161a skrb za dru\u017eino, vse na\u0161e dobrodelnosti in slu\u017eenja, tudi vse na\u0161e prena\u0161anje te\u017eav in trpljenja.<\/p>\n\n
\n
5. Kli\u010demo Duha<\/h2>\n
\n
\n
6. Gradimo skupnost<\/h2>\n
\nV prej\u0161nji duhovni misli smo odkrivali navzo\u010dnost Svetega Duha pri sveti ma\u0161i. Odkrili smo besedilo, s katerim se duhovnik obra\u010da na nebe\u0161kega O\u010deta in ga prosi, naj nas Sveti Duh zdru\u017euje, da bi bili eno. Besedilo nam pove, da nas Bog po delovanju Svetega Duha in po obhajilu za to \u017ee usposablja. Zato to ni ve\u010d le izra\u017eena \u017eelja, pa\u010d pa postane za vse navzo\u010de tudi naloga, obveza. \u010ce si izposodimo misel sv. Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega, smo postavljeni v to, da smo orodje njegovega miru<\/strong>. Besedilo v evharisti\u010dni molitvi torej govori o tem, kaj Bog izvr\u0161uje.<\/p>\n\n
7. Se hranimo<\/h2>\n
8. Smo poslani<\/h2>\n
\n