Zakrament pokore in sprave poznamo preko ve\u010d razli\u010dnih poimenovanj:<\/p>\n
Zakrament pokore sestoji iz celote treh dejanj, ki jih stori spokornik, in iz spovednikove odveze. Spokornikova dejanja so: kesanje, spoved ali razkritje grehov duhovniku in sklep (namen), da se pobolj\u0161a in opravi dela zado\u0161\u010denja.<\/strong><\/p>\n Prvo dejanje svete spovedi je dobra in temeljita priprava<\/strong>. Le-ta vklju\u010duje notranjo pokoro: \u00bbKristjanova notranja pokora more imeti zelo razli\u010dne oblike. Sv. pismo in O\u010detje poudarjajo zlasti tri oblike: post, molitev in milo\u0161\u010dino (prim. Tob 12,8; Mt 6,1\u201318), ki izra\u017eajo spreobrnjenje v odnosu do samega sebe, v odnosu do Boga in v odnosu do drugih. Poleg radikalnega o\u010di\u0161\u010denja, ki je u\u010dinek krsta ali mu\u010deni\u0161tva, omenjajo kot sredstvo za dosego odpu\u0161\u010danja grehov prizadevanje za spravo s svojim bli\u017enjim, solze spokornosti, skrb za zveli\u010danje bli\u017enjega (prim. Jak 5,20), pripro\u0161nja svetnikov in izvr\u0161evanje del ljubezni, ki \u00bbpokrije mno\u0161tvo grehov\u00ab (prim. 1 Pt 4,8).\u00ab (KKC 1434)<\/em><\/p>\n \u00bbEvharistija in pokora. Vsakodnevno spreobrnjenje in pokora najdeta svoj izvir in hrano v evharistiji, saj postane v njej ponavzo\u010da Kristusova daritev, ki nas je spravila z Bogom; evharistija nahranja in krepi tiste, ki \u017eivijo Kristusovo \u017eivljenje. \u00bbEvharistija je protistrup, ki nas osvobaja vsakodnevnih pogre\u0161kov in varuje smrtnih grehov.\u00ab (KKC 1436)<\/em><\/p>\n \u00bbBranje sv. pisma, molitev bogoslu\u017enih ur in o\u010dena\u0161a, vsako iskreno dejanje \u010de\u0161\u010denja in pobo\u017enosti po\u017eivlja v nas duha spreobrnjenja in spokornosti ter prispeva k odpu\u0161\u010danju na\u0161ih grehov.\u00ab (KKC 1437)<\/em> Priznanje duhovniku je bistveni del zakramenta pokore: \u00bbSpokorniki morajo pri spovedi navesti vse smrtne grehe, ki se jih po skrbnem spra\u0161evanju svoje vesti zavedo, pa naj bodo \u0161e kako skrivni ali pa storjeni le zoper zadnji dve od desetih bo\u017ejih zapovedi (prim. 2 Mz 20. 17; Mt 5, 28), saj v\u010dasih ti grehi du\u0161o bolj ranijo in so nevarnej\u0161i od o\u010ditno storjenih.\u00ab (KKC 1456)<\/em> \u00bbKo duhovnik obhaja zakrament pokore, opravlja slu\u017ebo dobrega pastirja, ki i\u0161\u010de izgubljeno ovco, slu\u017ebo usmiljenega Samarijana, ki obvezuje rane, o\u010deta, ki \u010daka na izgubljenega sina in ga ob njegovi vrnitvi sprejme, pravi\u010dnega sodnika, ki ne gleda na osebo in \u010digar sodba je hkrati pravi\u010dna in usmiljena. Skratka, duhovnik je znamenje in orodje usmiljene bo\u017eje ljubezni do gre\u0161nika.\u00ab (KKC 1456)<\/em> Cerkvena zapoved je, da vstopimo vsaj enkrat v letu. Vendar pa Cerkev priporo\u010da izpovedovanje vsakdanjih pregre\u0161kov (malih grehov): \u00bbDejansko nam redna spoved malih grehov pomaga oblikovati svojo vest, bojevati se zoper svoja zla nagnjenja, dati se Kristusu, da nas zdravi, napredovati v \u017eivljenju Duha. Ko pogosteje prejemamo ta zakrament, dar O\u010detovega usmiljenja, nas to nagiba, da smo usmiljeni kakor on (prim. Lk 6,36).\u00ab<\/em> (KKC 1458).<\/p>\n Tretje dejanje, ki se nana\u0161a na sveto spoved, pa je zado\u0161\u010devanje<\/strong>. V pogovornem jeziku temu pravimo pokora<\/strong>:<\/p>\n \u00bbMnogi grehi povzro\u010dijo krivico bli\u017enjemu. Storiti je treba, kar je le mogo\u010de, da se krivica popravi (na primer povrniti ukradene re\u010di, popraviti dobro ime tistega, ki je bil obrekovan, dati od\u0161kodnino za po\u0161kodbe). To zahteva preprosta pravi\u010dnost. Toda \u0161e ve\u010d, greh rani in oslabi gre\u0161nika samega, pa tudi njegove odnose z Bogom in z bli\u017enjim. Odveza odstrani greh, toda ne popravi vsega raznovrstnega nereda, ki ga je povzro\u010dil greh. Greha odvezani gre\u0161nik mora znova pridobiti polnost duhovnega zdravja. Storiti mora torej \u0161e to in ono, da popravi svoje grehe: na primeren na\u010din mora \u201dzadostiti\u2019 za svoje greha ali \u201dopraviti pokoro\u201d zanje. To zado\u0161\u010devanje se imenuje tudi \u201dpokora\u201d.\u00ab (KKC 1459)<\/em><\/p>\n Spreobrnjenje se ti\u010de tako preteklosti (ob\u017ealovanje) in prihodnosti (trden sklep, na\u010drti za prihodnost). To tretje dejanje je lahko \u0161e najte\u017eje, saj vklju\u010duje trden sklep ne gre\u0161iti ve\u010d, ter trud in prizadevanje, da ta sklep uresni\u010dimo. Vse, kar smo obljubili pred spovedjo in pri spovedi ter vse, kar smo na\u010drtovali, moramo sedaj izpolniti. Da pa bi lahko to izpolnili, se moramo zavedati tudi posebnih duhovnih u\u010dinkov zakramenta svete spovedi: sprava z Bogom, po kateri spokornik znova dobi milost; sprava s Cerkvijo; odpustitev ve\u010dne kazni, nakopane s smrtnim grehom; vsaj delna odpustitev \u010dasnih kazni za greh; mir in vedrost vesti ter duhovna tola\u017eba; pove\u010danje duhovnih mo\u010di za kr\u0161\u010danski boj.<\/p>\n \u00a0<\/u><\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Zakrament pokore in sprave Zakrament pokore in sprave poznamo preko ve\u010d razli\u010dnih poimenovanj: \u00bbImenuje se zakrament spreobrnjenja, ker zakramentalno uresni\u010duje Jezusov klic k spreobrnjenju (prim. Mr 1,15), dejanje vrnitve k O\u010detu (prim. Lk 15,18), od katerega se je \u010dlovek oddaljil … Beri naprej
\n\u00bbNotranja pokora je korenita preusmeritev vsega \u017eivljenja, vrnitev, spreobrnjenje k Bogu z vsem svojim srcem, prenehanje greha, mrzitev zla, z odklanjanjem zlih dejanj, ki smo jih storili. Hkrati vsebuje \u017eeljo in odlo\u010dnost, da spremenimo \u017eivljenje skupaj z upanjem na bo\u017eje usmiljenje in zaupanje v pomo\u010d njegove milosti. To spreobrnjenje srca spremljata zveli\u010davna bole\u010dina in bridkost, ki so ju O\u010detje imenovali \u00bbanimi cruciatus (mrtvenje duha)\u00ab, \u00bbcompunctio cordis (potrtost srca).\u00ab (prim. Trid. koncil: DS 1677\u20131678; 1705; Rim. kat. 3,5,4). (KKC 1431)<\/em>
\nTa notranja pokora je klic k spreobrnjenju. Ko \u010dlovek uvidi svoj greh, se \u017eeli temeljito spreobrniti, spremeniti svoje \u017eivljenje. Da bi dobili u\u010dinkovit odgovor na ta klic, da bi resni\u010dno razumeli, kaj moramo storiti in kaj Bog \u017eeli, da storimo, se tega lahko lotimo na razli\u010dne na\u010dine:<\/p>\n
\nZadnje, kar mora kristjan v svoji pripravi na spoved dose\u010di, je kesanje<\/strong>. \u00bbKesanje je du\u0161na \u017ealost in stud nad storjenim grehom, s sklepom v prihodnje ve\u010d ne gre\u0161iti\u00ab<\/em> (KKC 1451). Ko kristjan to dose\u017ee, je sedaj pripravljen na prejem zakramentalne odveze<\/strong>.
\nDrugo dejanje, ki ga mora kristjan izpolniti, je: zbrati pogum in vstopiti v spovednico<\/strong>.<\/p>\n
\nUgovori zoper spovednico in duhovnika tukaj ne zdr\u017eijo. Ko kristjan v spovednici izpove svoje grehe, tega ne pove duhovniku, temve\u010d pove Kristusu samemu. V ti\u0161ini, mraku in sterilnosti spovednega prostora duhovnik \u00bbposodi\u00ab Jezusu svoja u\u0161esa, svoje srce in svoja usta:<\/p>\n
\nPrav tako je tajnost na prvem mestu. Duhovniku pretijo in grozijo mnogotere kazni in izob\u010denja, \u010de prelomi spovedno mol\u010de\u010dnost. \u00bbTa tajnost, ki ne dovoljuje izjem, se imenuje \u00bbzakramentalni pe\u010dat\u00ab, kajti to, kar je spokornik odkril duhovniku, ostane \u00bbzape\u010dateno\u00ab po zakramentu.\u00ab<\/em> (KKC 1467) (V sloven\u0161\u010dini govorimo \u00bbspovedni mol\u010de\u010dnosti\u00ab.)
\nKolikokrat naj vstopimo v spovednico?<\/p>\n