{"id":1601,"date":"2017-03-30T10:05:09","date_gmt":"2017-03-30T08:05:09","guid":{"rendered":"http:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1601"},"modified":"2017-03-30T10:05:09","modified_gmt":"2017-03-30T08:05:09","slug":"potek-svete-mase","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1601","title":{"rendered":"POTEK SVETE MA\u0160E"},"content":{"rendered":"

POTEK SVETE MA\u0160E PO KNJIGI \u201cSkrvinost vere\u201d avtorja Toneta Ciglarja<\/h1>\n
\n

Razlaga svete ma\u0161e<\/strong><\/p>\n

Kako je Bog prisoten v dolgo\u010dasni ma\u0161i? Klikni in poglej!<\/a><\/p>\n

Pi\u0161e \u017eupnik Sandi Koren s pomo\u010djo knji\u017eice \u201cSkrvinost vere\u201d avtorja Toneta Ciglarja, objavljeni v \u017eupnijskih oznanilih od septembra 2014 naprej.<\/p>\n

BITI GOSPODOVI<\/strong><\/p>\n

Naselje, imenovano Nedeljska vas. Dru\u017einske hi\u0161e so lastniki gradili prete\u017eno ob nedeljah, saj druge mo\u017enosti takrat skoraj ni bilo. Toda marsikdo je \u0161el najprej k sveti ma\u0161i.
\nPogovor o tem, zakaj v na\u0161em \u010dasu mnogi kristjani nedeljo porabijo za delo namesto za polet proti nebu. Fizi\u010dno delo da je najbolj\u0161a sprostitev napetosti, nakopi\u010dene v slu\u017ebenih dneh. Ma\u0161a po radiu je pa prav pomirjujo\u010da. Treba da je razumeti nove razmere.
\nVelikono\u010dni ponedeljek: redni nedeljnik pridno trebi in \u010disti svoj vrt. Poletna nedelja: dva traktorja hropeta na istem travniku.
\nPradedova izku\u0161nja: kjer se dela vse nedelje, tam se sre\u010da mimo pelje.
\n\u201cEvharistija, sonce mojega \u017eivljenja!\u201d Preprosti dijak, bolj la\u010den kot sit, Alojzij Grozde, pa je zmogel tako globoko do\u017eiveti pomen svete ma\u0161e.
\nPrazno je vsako izgovarjanje na okoli\u0161\u010dine. Raje se odkritosr\u010dno prei\u0161\u010dimo in si z lasersko natan\u010dnostjo izpra\u0161ajmo vest in ne opravi\u010dujmo svoje duhovne zakrnelosti. Samo bolezen, nesre\u010da in \u017eivljenjsko nujno opravilo tudi v sedanjem \u010dasu odvezujejo vernika od evharisti\u010dne po\u010dastitve Gospodovega dne. Dne za Gospoda, zase, za so\u010dloveka, zastvarstvo; za po\u010ditek in mir.
\nSveta ma\u0161a je duhovno hranivo \u017eivljenja, za zdravje telesa ni\u010d manj pomembno od hrane. Ob molitvi in dobrodelnosti poglavitni vzgib za prenovo verskega \u017eivljenja pri nas. Brez haska je zaupanje v tehni\u010dni napredek in znanost, \u010de ga ne podpira vera v skrivnost Prese\u017enega.
\nPrav to je sveta ma\u0161a: miza Besede in miza Kruha. Vsak ma\u0161nikov gib in vsako ma\u0161no besedilce ima nezamenljiv pomen. Poglabljanje v njegovo sr\u010diko splakuje z nas nesnago \u201cmisli, besed in dejanj\u201d in nas odeva v milino. Sveta ma\u0161a nas pomlajuje z milostjo, d se zmoremo izogniti prepadom in \u010derem in biti drug drugemu \u201cmati in sestra in brat\u201d. Biti Gospodovi.<\/p>\n

POMEN PRAZNOVANJA NEDELJE<\/strong><\/p>\n

\u201cTo je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo se in se ga veselimo\u201d (Ps 118). Da bi ta dan do\u017eiveli, kar se je zgodilo na Veliko no\u010d, kar je prevzelo \u017eene zjutraj ob grobu, kar sta do\u017eivela u\u010denca na poti v Emavs, kar so ob sre\u010danju z Vstalim zve\u010der \u010dutili apostoli! Kot je povedal tudi pisec iz 4. stoletja: \u201cNedelja je dan vstajenja, je dan kristjanov, je na\u0161 dan!\u201d Nedelja je v sredi\u0161\u010du kr\u0161\u010danskega \u017eivljenja.
\nPape\u017e Janez Pavel II.: \u201cNe bojte se dati svojega \u010dasa Kristusu. \u010cas, ki ga damo Kristusu, ni nikoli izgubljen \u010das.\u201d
\nGospodov dan \u2013 dies Domini.<\/strong> Prvi dan je bil dan stvarjenja, ki ga je Bog blagoslovil. Bog je sedmi dan dokon\u010dal delo, ki ga je naredil in po\u010dival. Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil. To je dan za Gospoda, saj vse pripada Bogu, ki je stvarnik vsega.
\nKristjani prekinemo delo, da bi slavili Boga v imenu vsega. Tako vse postaja dobro.
\nKristusov dan \u2013 Dies Christi. <\/strong>Zaradi Kristusovega vstajenja je nedelja prvi izmed vseh dni. Razlogi so v tem, kar se je zgodilo na nedeljo: Kristus je vstal od mrtvih, se prikazal \u017eenam, apostolom, poslal je Svetega Duha na nedeljo (binko\u0161ti), \u2026 Ker je nedelja v tistem \u010dasu bila delavnik, so se Kristajni zbirali pred son\u010dnim vzhodom.
\nDan Cerkve \u2013 dies Ecclesiae. <\/strong>\u201cJaz sem z vami vse dni do konca sveta\u201d (Mt 28). Vstajenje ni samo spomin preteklega, je tudi napoved prihodnjega. Vstajenje se dogaja pri vsaki (nedeljski) ma\u0161i. Jezus je umrl in vstal za vse, zato nismo odre\u0161eni kot posamezniki ampak kot celota, Cerkev (Ecclesia), kar pomeni zbor, ki ga sklicuje vstali Kristus. \u017de od prvega dne govorimo o skupnosti: \u201cBili so stanovitni v nauku apostolov in ob\u010destvu, v lomljenju kruha in molitvah\u201d (Apd 2). V sredi\u0161\u010du sre\u010danja je lomljenje kruha, kot so kristjani imenovali ma\u0161o. Vsaka ma\u0161a se obhaja v povezanosti z vesoljno Cerkvijo, zato ma\u0161nik med ma\u0161o v imenu vsega ljudstva imenuje pape\u017ea in \u0161kofa. Prva stoletja obisk nedeljske ma\u0161e kristjanom ni bilo treba zapovedovati. Mnogi so raje umrli kot se odrekli ma\u0161e. \u201cDa, udele\u017eila sem se shoda in obhajala sem Gospodovo ve\u010derjo s svojimi bratim, ker sem kristjana\u201d, je dejala mlada kristjanka, ki je zato \u0161la v smrt. \u0160ele kasneje, ko so za\u010deli nekateri opu\u0161\u010dati ma\u0161o, je pri\u0161la zapoved.
\n\u010clovekov dan \u2013 dies hominis.<\/strong> Nedelja je dan veselja, po\u010ditka in solidarnosti. Sv. Avgu\u0161tin pravi: \u201cV nedeljo opu\u0161\u010damo post in molimo stoje v znamenje vstajenja. Iz istega razloga tudi vsako nedeljo pojemo alelujo.\u201d Sre\u010danje z \u017eivim Kristusom je razlog na\u0161ega veselja. Nedelja je dan osvoboditve, \u010dlovekova pravica do praznovanja. Brez ljubezni ni pravega veselja. Zato je nedelja \u010das za telesna in duhovna dela usmiljenja. Dobrine naj bi bratsko delili s potrebnimi. To je dajanje iz ljubezni, ne po zapovedi. Povabiti k mizi reve\u017ee, obiskati bolne, \u2026Vsaka nedelja je \u0161ola ljubezni. Bolniki, stareli, onemogli, priseljenci, razo\u010darani, \u2026 naj \u010dutijo, da smo kristjani v nedeljo bili pri ma\u0161i.
\nDan vseh dni \u2013 dies dierum. <\/strong>Duhovno bogastvo nedelje je res veli\u010dastno. Nedelja je povzetek vsega kr\u0161\u010danskega \u017eivljenja. Vso Kristusovo skrivnost pa podo\u017eivljamo v evharistiji. Zato nedelje in ma\u0161e ne do\u017eivljamo kot dol\u017enost ampak kot priviligiran trenutek ljubezni. Z bogo\u010dastjem posve\u010dujemo vse dni \u017eivljenja.
\nNe vna\u0161ajmo muke delovnih dni v nedeljo (kar \u017eal po\u010dnemo z nedeljskim delom), marve\u010d blagoslov nedelje vna\u0161ajmo v delovne dni. Spoznanje vrednosti nedelje naj nam pomaga, da bi \u017eiveli iz tega neprecenljivega zaklada.<\/p>\n

ZAKAJ BI \u201cLAZIL\u201d V CERKEV?<\/strong><\/p>\n

Marsikoga sli\u0161imo govoriti: \u201cDanes pa grem tja, ker se mi tam bolj dopade.\u201d Drugi: \u201cNe grem ve\u010d k ma\u0161i; krivi so duhovniki, ker so dolgo\u010dasni.\u201d Spet drugi: \u201cKaj bi lazil vsako nedeljo, ko od tega ni\u010d nimam.\u201d Ali celo: \u201cKaj bi hodil, ko pa tisti, ki hodijo, niso ni\u010d bolj\u0161i.\u201d
\nK ma\u0161i nas kli\u010de Jezus Kristus, da bi bili ob\u010destvo pri evharistiji. Kaj to pomeni? Pomeni, da ko smo ob nedeljah pri ma\u0161i fizi\u010dno skupaj postajamo vedno bolj tudi duhovno ob\u010destvo. Potem se prepoznamo v \u017eivljenju med tednom, da smo drug drugemu bli\u017enji. Nismo ve\u010d le \u017eivali, ki tekmujejo za hrano, ampak skupnost ljubezni.
\nOkrog duhovnika, ki predstavlja \u0161kofa, \u0161kof pa po pape\u017eu vesoljno Cerkev, nismo zbrani po \u010dlove\u0161kih merilih: bogati, revni, razli\u010dnih jezikov, politi\u010dnih prepri\u010danj \u2026 Edini pogoj je: sodelovati in biti v ob\u010destvu s Kristusom.
\n\u010ceprav je cerkev odprta za vse, pa v polnosti pri ma\u0161i sodelujejo le kr\u0161\u010deni, ki imajo po Jezusovih besedah \u201csvatovsko obla\u010dilo\u201d. \u017dal pa \u201csvatovsko obla\u010dilo\u201d zapravijo tudi tisti, ki so v smrtnem grehu in v njem vztrajajo, zato so odrezani od milosti sv. obhajila. Versko ob\u010destvo je povabljeno, da prosi zanje, da bi prejeli milost spreobrnjenja in ponovnega polnega ob\u010destva verujo\u010dih. Zakrament sprave \u2013 spoved.
\nZakaj torej hoditi v nedeljo k ma\u0161i? Saj to niso obvezni te\u010daji za napredovanje v slu\u017ebi, ni pogoj za privilegije, za dobi\u010dek, ni pla\u010dana gledali\u0161ka predstava, vedno se na zunaj ponavlja isti \u201cprogram\u201d \u2026 Zato, ker se tam sre\u010damo z Bogom in postajamo ob\u010destvo, skupnost vernikov. Zato, ker tam prejmemo evharistijo, to je Boga, ki ima mnoge sadove, najve\u010dji pa je SPOSOBNOST LJUBITI, KAKOR JE ON LJUBIL. Po tem nas bodo vsi spoznali. To pa je za\u010detek nebes za nas in za na\u0161e brate in sestre.<\/p>\n

NA NEDELJO IN MA\u0160O SE JE TREBA PRIPRAVITI<\/strong><\/p>\n

\u0160e danes pri nas v soboto ob 16.00 zvoni: \u201cLjudje, pozor, jutri ni navaden dan, jutri je nedelja. Kon\u010dajte z delom, potrebno se je primerno pripraviti!\u201d Ali to \u0161e vemo?
\nLjudje so se v\u010dasih zares pripravili: zve\u010der so o\u010distili \u010devlje in obleko, pripravili vse za \u017eivino, da je bilo v nedeljo manj dela, se dogovorili, kdaj gre kdo k ma\u0161i in spovedi, posebej ob stanovskih nedeljah. Nato so se veselili v pri\u010dakovanju nedelje.
\nZa kristjana je seveda ma\u0161a potreba in veselje. Je dar, pa tudi dol\u017enost in obveznost. Tako pravi 3 bo\u017eja zapoved (Posve\u010duj Gospodov dan) in 2 cerkvena zapoved (Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobo\u017eno pri sveti ma\u0161i). Odlo\u010ditev ni prepu\u0161\u010dena moji samovolji, predvsem takrat, ko sem morda duhovno slaboten in neodlo\u010den.
\nSo olaj\u0161evalne okoli\u0161\u010dine: te\u017eja bolezen, nujno delo, ki ni odvisno od mene in traja ves dan, mati z majhnim otrokom, ki nima zanj varstva, nujna dela ljubezni, naravne katastrofe, \u2026 Sicer pa je izostanek od ma\u0161e pred Bogom neopravi\u010dljiv.
\n\u010ce res ne morem v cerkev, lahko vseeno kaj storim: darujem svoje delo in stre\u017ebo, molim ve\u010d, grem k sv. ma\u0161i med tednom, spremljam sv. ma\u0161o po radiu ali TV, \u2026
\nKo grem k ma\u0161i, se prej pripravim. Poskrbim, da ne grem k ma\u0161i v prepiru, poln zamer ali slabe volje. Tudi zunanja urejenost, \u010distost in obleka ka\u017eeta na moje notranje razpolo\u017eenje. Obleka naj bo dostojna. Prekratko krilo in majica v cerkev ne spadata. Evharisti\u010dni post je 1 uro pred obhajilom, lahko pa v tem \u010dasu pijemo vodo.
\nK ma\u0161i se pride brez zamujanja, celo nekoliko prej, da se v ti\u0161ini in skupni ali osebni molitvi pripravim na veliki dogodek. To velja tudi in predvsem za vse, ki sodelujejo v bogoslu\u017eju: organista, pevce, ministrante, bralce, \u2026 Na koru in zakristiji se v ti\u0161ini in zbranosti pripravimo in dogovorimo za sodelovanje.
\nKo vstopim v cerkev se pokri\u017eam z blagoslovljeno vodo. To je kratka izpoved vere v Boga O\u010deta, Sina in Svetega Duha. Je tudi kratka obnovitev krsta, ker ho\u010dem k Jezusu stopiti v svatovskem obla\u010dilu. Pokri\u017eam se lepo in ne povr\u0161no in \u201cmimogrede\u201d.
\nPred cerkvijo pustim vse, kar bi oviralo mojo pozornost na bo\u017eji klic: iz ust dam \u017eve\u010dilni gumi, pojem do konca sladoled, ugasnem ali doma pustim mobitel. Tudi \u017eivali v cerkev ne spadajo. To uro ima povezava z Bogom prednost pred vsem drugim.
\nNajsvetej\u0161e po\u010dastim z lepim poklekom na eno koleno, \u010de pa tega ne zmorem, pa\u00a0 se dostojanstveno priklonim. Nato se zbrano napotim na svoje mesto in v ti\u0161ini in molitvi po\u010dakam na za\u010detek sv. ma\u0161e.<\/p>\n

PRIPRAVA NA MA\u0160O Z MOLITVIJO RO\u017dNEGA VENCA<\/strong><\/p>\n

(Ro\u017eni venec smo povabljeni moliti vsak dan, posebej pa v oktobru, ro\u017enovenskem mesecu.)<\/em><\/strong><\/p>\n

Na sveto ma\u0161o se v cerkvi najve\u010dkrat pripravljamo s skupno molitvijo Ro\u017enega venca.<\/p>\n

Molitev ro\u017enega venca za\u010dnemo s kri\u017eem: V imenu O\u010deta in Sina in Svetega Duha. Amen. Nato Bogu izro\u010dimo pro\u0161njo, za katero bomo molili. Priporo\u010dimo se tudi svetnikom, ne pozabimo na krstnega zavetnika. Sledi \u00bbapostolska\u00ab veroizpoved: Verujem v Boga O\u010deta vsemogo\u010dnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega,\u2026 Nato molimo O\u010de na\u0161 in Zdrava Marija \u2013 za zadnjo besedo zdravamarije \u00bb\u2026Jezus\u00ab povemo vsaki\u010d eno pro\u0161njo dolo\u010denega dela ro\u017enega venca (npr. pri veselem delu je 1. pro\u0161nja \u00bbki nam po\u017eivi vero\u00ab) ter nadaljujemo s Sveta Marija. Po Slava O\u010detu in Sinu \u2026 sledi molitev\u00a0 O Jezus, odpusti nam na\u0161e grehe, obvaruj nas peklenskega ognja, privedi v nebesa vse du\u0161e, posebno \u0161e tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja. (To molitev molimo tudi po vsaki desetki po Slava O\u010detu in Sinu\u2026) Spet zmolimo O\u010de na\u0161.\u00a0 Sledi mu desetkrat Zdrava Marija. Na koncu vsake zdravamarije dodamo \u00bbskrivnost\u00ab posamezne desetke (npr. pri 1. desetki veselega dela: \u00bbki si ga, Devica, od Svetega Duha spo\u010dela\u00ab). Tisti, ki molijo z nami, nadaljujejo: Sveta Marija,\u2026\u00a0 \u0160esto desetko lahko molimo \u2013 za verne du\u0161e v vicah: \u00bbusmili se vernih du\u0161 v vicah\u00ab. Za zaklju\u010dek lahko zmolimo \u0161e molitev \u201cPod tvoje varstvo pribe\u017eimo\u201d ali druge ve\u010derne molitve. Na koncu se spet pokri\u017eamo.<\/p>\n

    \n
  1. VESELI DEL<\/strong> (molimo ga v ponedeljek in soboto)<\/li>\n<\/ol>\n

    Verujem. O\u010dena\u0161. Trikrat Zdrava Marija s pro\u0161njami:<\/p>\n

      \n
    1. ki nam po\u017eivi vero
      \n2. ki nam utrdi upanje
      \n3. ki nam v\u017egi ljubezen. Slava O\u010detu.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

      Slava O\u010detu \u2026<\/p>\n

      O\u010dena\u0161. Desetkrat Zdrava Marija. Slava O\u010detu, s skrivnostmi:<\/p>\n

        \n
      1. ki si ga Devica od Svetega Duha spo\u010dela
        \n2. ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila
        \n3. ki si ga Devica rodila
        \n4. ki si ga Devica v templju darovala
        \n5. ki si ga Devica v templju na\u0161la.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

        Po vsaki desetki: Slava O\u010detu \u2026 O, Jezus, odpusti nam na\u0161e \u2026<\/p>\n

          \n
        1. SVETLI DEL<\/strong> (molimo ga v \u010detrtek)<\/li>\n<\/ol>\n

          Verujem. O\u010dena\u0161. Trikrat Zdrava Marija s pro\u0161njami:<\/p>\n

            \n
          1. ki nam daj duha pokor\u0161\u010dine
            \n2. ki nam daj sre\u010do ubo\u0161tva
            \n3. ki nam podeli milost \u010distosti. <\/strong>Slava O\u010detu \u2026<\/li>\n<\/ol>\n

            O\u010dena\u0161. Desetkrat Zdrava Marija. Slava O\u010detu, s skrivnostmi:<\/p>\n

              \n
            1. ki je bil kr\u0161\u010den v reki Jordan
              \n2. ki je v Kani Galilejski naredil prvi \u010dude\u017e
              \n3. ki je oznanjal bo\u017eje kraljestvo
              \n4. ki je na gori razodel svoje veli\u010dastvo
              \n5. ki je postavil sveto evharistijo.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

              Po vsaki desetki: Slava O\u010detu \u2026 O, Jezus, odpusti nam na\u0161e \u2026<\/p>\n

                \n
              1. \u017dALOSTNI DEL<\/strong> (molimo ga v torek in petek)<\/li>\n<\/ol>\n

                Verujem. O\u010dena\u0161. Trikrat Zdrava Marija s pro\u0161njami:<\/p>\n

                  \n
                1. ki nam utrdi spomin
                  \n2. ki nam razsvetli pamet
                  \n3. ki nam ome\u010di voljo.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                  Slava O\u010detu \u2026<\/p>\n

                  O\u010dena\u0161. Desetkrat Zdrava Marija. Slava O\u010detu, s skrivnostmi:<\/p>\n

                    \n
                  1. ki je za nas krvavi pot potil
                    \n2. ki je za nas bi\u010dan bil
                    \n3. ki je za nas s trnjem kronan bil
                    \n4. ki je za nas te\u017eki kri\u017e nesel
                    \n5. ki je za nas kri\u017ean bil.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                    Po vsaki desetki: Slava O\u010detu \u2026 O, Jezus, odpusti nam na\u0161e \u2026<\/p>\n

                      \n
                    1. \u010cASTITLJIVI DEL<\/strong> (molimo\u00a0 ga v sredo in nedeljo)<\/li>\n<\/ol>\n

                      Verujem. O\u010dena\u0161. Trikrat Zdrava Marija s pro\u0161njami:<\/p>\n

                        \n
                      1. ki nam vodi na\u0161e misli
                        \n2. ki nam vodi na\u0161e besede
                        \n3. ki nam vodi na\u0161a dejanja.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                        Slava O\u010detu \u2026<\/p>\n

                        O\u010dena\u0161. Desetkrat Zdrava Marija. Slava O\u010detu, s skrivnostmi:<\/p>\n

                          \n
                        1. ki je od mrtvih vstal
                          \n2. ki je v nebesa \u0161el
                          \n3. ki je Svetega Duha poslal
                          \n4. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel
                          \n5. ki je tebe, Devica, v nebesih kronal.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                          Po vsaki desetki: Slava O\u010detu \u2026 O, Jezus, odpusti nam na\u0161e \u2026<\/p>\n

                          Na koncu se pokri\u017eamo.<\/p>\n

                          NEDELJSKA MA\u0160A \u2013 OB\u010cESTVENO DOGAJANJE<\/strong><\/p>\n

                          Ma\u0161a ni zasebna stvar, ni zasebna molitev in meditacija. Zasebno molit in \u010dastit lahko pridemo, ko bom v cerkvi sam ali ob uri \u010de\u0161\u010denja. Ma\u0161a pa je ob\u010destveno dogajanje in sem takrat povezan z vesoljno cerkvijo. Na to bi morali ra\u010dunati \u017ee ob vstopu v cerkev. Prijatelji so radi skupaj, zaljubljenci \u0161e bolj. Zato je \u010dudno, da i\u0161\u010demo vsak svoj prostor dale\u010d od drugih in najprej pod korom, \u010dimdlje od oltarja.
                          \nVse mora biti naravnano na daritveni oltar, ki je med ma\u0161o sredi\u0161\u010de dogajanja. Zato bi bilo najbolje, \u010de je mogo\u010de, da zavzamemo tako mesto in polo\u017eaj, da smo najbolje povezani z drugimi in z dogajanjem na oltarju in ambonu, ki je prostor bo\u017eje besede.
                          \nPrav tako ni zanemarljiva govorica bogoslu\u017enega prostora, sakralnost cerkve, torej urejenost. Lepa urejenost, \u010distost, primerna in umerjena okra\u0161enost, dela prostor \u0161e bolj \u201csvet\u201d, tak\u0161en, ki nas \u201csili\u201d k Bogu in molitvi.
                          \nSeveda pa je zelo pomembno na\u0161e vedenje v cerkvi<\/strong>. Ropotanje, govorjenje, glasno ka\u0161ljanje in smrkanje, pogledovanje, sprehajanje, razkazovanje, neprimerna dr\u017ea rok (v \u017eepih, na hrbtu, \u2026), telesna neurejenost \u2013 obna\u0161amo se, kot da nam ne bi bilo treba misliti na druge. Potrebno se je primerno obna\u0161ati in tako omogo\u010diti vsem, da smo lahko zbrani na dogajanje na oltarju. Ta trud za lepo obna\u0161anje nam po\u010dasi pride v navado, tako da se lahko kmalu \u017ee iz navade obna\u0161amo v cerkvi, kot je treba.
                          \nIn sedaj lahko pozvoni za vstop ma\u0161nika s spremstvom, za za\u010detek ma\u0161e.<\/p>\n

                          Vstop in vstopni spev ali pesem <\/strong>naj posamezne vernike pove\u017eeta v ob\u010destvo, ki bo sodelovalo, da bi vsi bili \u201ceno srce in ena du\u0161a\u201d. Vstopna procesija z ma\u0161nikom in spremstvom se lahko ob ve\u010djih praznikih vije med ljudstvom proti oltarju. Na \u010delu procesije je kri\u017e (razen ob velikono\u010dni procesiji, ko je tam kip vstalega Zveli\u010darja), pa sve\u010darji, kadilnica in drugi. S procesijo ponazorimo Kristusov vhod v Jeruzalem; prihaja, da nas nagovori in se daruje, verniki pa ga stoje spo\u0161tljivo sprejemamo. Med vstopom pojemo vstopni spev, ki je lahko psalm ali primerno vstopno pesem. Glede pesmi med ma\u0161o je nujno, da so primerne za posamezne ma\u0161ne dele in govorijo o dogajanju, ki se v tistem trenutku med ma\u0161o dogaja (vstop, darovanje, obhajilo, \u2026).<\/p>\n

                          Po\u010dastitev oltarja.<\/strong> Ob za\u010detku in koncu ma\u0161e duhovnik s spremstvom poklekne proti tabernaklju. Daritveni ltar predstavlja Kristusa samega: mizo pri daritvi zadnje ve\u010derje in kri\u017e na Kalvariji pri daritvi \u017eivljenja, zato sledi priklon vseh daritvenemu oltarju, ki ga nato ma\u0161nik poljubi in ob slovesnostih tudi pokadi s kadilom (pred oltarjem se prikloni ma\u0161nik med ma\u0161o vedno, ko pride ali oddide, bralci bo\u017eje besede preden gredo k ambonu in po branju bo\u017eje besede, pa tudi klju\u010darji in drugi, ko gredo mimo oltarja ob pobiranju darov, \u2026). Od spremenjenja do obhajila pa, ko je na oltarju Najsvetej\u0161e, pa pred daritvenim oltarjem pokleknemo.<\/p>\n

                          Kri\u017e kot znamenje odre\u0161enja. <\/strong>Potem za\u010dnemo ma\u0161o tako, kot kristjani za\u010dnemo vse drugo: V imenu O\u010deta in Sina in Svetega Duha; kri\u017e naredimo dostojno. pobo\u017eno in lepo, saj je to vedno (prva) izpoved vere. Verniki tej resni\u010dnosti pritrdijo z Amen: tako bodi, kakor smo sli\u0161ali.<\/p>\n

                          SVETA MA\u0160A: UVODNI POZDRAV<\/strong><\/p>\n

                          Po uvodnem kri\u017eu<\/strong> duhovnik, ki ma\u0161uje, pozdravi ljudstvo: Gospod z vami<\/strong>. To je pozdrav, ki povzema vse odre\u0161enje, s tem pozdravom si v zavest prikli\u010demo glavno ode\u0161enjsko misel: Bog je z nami! To je bila judovska izku\u0161nja: Bog je z njimi. Bog je z njimi sklenil zavezo na Sinaju. On je tisti, ki je, ki je navzo\u010d. Tako priznavamo temeljno resni\u010dnost vere: Bog je s svojim ljudstvom. To je tudi isti pozdrav, s katerim je angel pozdravil Marijo: \u201cGospod je s teboj\u201d. Tudi Jezus nakazuje isto resni\u010dnost: \u201cJaz sem z vami do konca sveta\u201d. Torej, Bog z nami \u2013 tukaj in sedaj. Ve\u010d od tega ni mogo\u010de.
                          \nLjudstvo na ta pozdrav odgovori In s tvojim duhom<\/strong>, kar pomeni: Tudi s teboj! To je najlep\u0161i pozdrav, ki si ga lahko izmenjamo in najve\u010dje vo\u0161\u010dilo: Gospod s teboj \u2013 in tudi s teboj! Ta pozdrav je nad vsako vljudnostjo, je izraz medsebojne ljubezni.
                          \nHkrati pa ta pozdrav pove, da je duhovnik postavljen za ljudi in da govori v Jezusovem imenu. Zato pozdravi \u201cz vami\u201d in ne \u201cz nami\u201d. Tako resni\u010dno duhovnik dovoli, da pri tej sv. map\u0161i preko njega Jezus nagovarja ljudi in da preko njega pride v evharistiji na oltar in v obhajilu k vsakemu posebej.<\/p>\n

                          SVETA MA\u0160A: ZA\u010cETNI OBRED \u2013 UVODNA MISEL IN KESANJE<\/strong><\/p>\n

                          Ma\u0161o smo sedaj za\u010deli, z znamenjem kri\u017ea, s katerim smo izpovedali vero v Sveto Trojico. Duhovnik nam je \u017ee tudi za\u017eelel, da bi bil Gospod z nami. Sledi:<\/p>\n

                          Uvodna misel in povabilo h kesanju.
                          \n<\/strong>Uvod v sv. ma\u0161o niso obvestila, nagovori. Duhovnik (ali bralec) nas na kratko uvede v skrivnost bogoslu\u017eja tega dneva; bistveni sesatvni del uvoda je klic ob\u010destva h kesanju, da bomo v svatovskem obla\u010dilu \u010diste vesti za\u010deli najsvetej\u0161o daritev.
                          \nV priznanje, kesanje in ob\u017ealovanje sodi greh, moja moralna krivda. Priznati in ob\u017ealovati je treba greh, in to vsak svojo, osebno gre\u0161nost, in sicer pred drugimi in pred Bogom. Starodavni kr\u0161\u010danski tekst in prvega stoletja pravi: \u201cNa Gospodov dan se zbirajte za lomljenje kruha in za zahvalo. Pri tem najprej priznajte svoje grehe, da bo va\u0161a daritev \u010dista\u201d (Didahe).
                          \nCerkev je v\u010dasih bolj strogo obravnavala greh in udele\u017ebo pri sv. ma\u0161i: gre\u0161nik je moral pri ve\u010djih grehih javno priznati greh in opraviti v\u010dasih zelo veliko pokoro, preden se je lahko vrnil v evharisti\u010dno ob\u010destvo, to je k sv. ma\u0161i. Tukaj ni \u0161lo za poni\u017eevanje gre\u0161nika, ampak za resno razumljeno Jezusovo besedo, da bodo samo tisti, ki imajo svatovsko obla\u010dilo, kar je seveda \u010dista du\u0161a, lahko pri\u0161li na njegovo gostijo (Matej, 22,12). Danes je morda na\u0161e ravnanje ravno nasprotno, velikokrat pridemo na gostijo notranje umazani in te\u017eko nas je spraviti na kolena. Zato je prav, da na za\u010detku ma\u0161e dobro premislimo, kje smo ga polomili in gre\u0161ili, Boga in bli\u017enjega \u017ealili, morda opustili potrebno dobro delo ljubezni in se tega pokesamo in prosimo odpu\u0161\u010danja. V ma\u0161nem obredu sicer \u0161e ve\u010dkrat obudimo kesanje: Gospod usmili se, Kristus \u2026; Jagnje bo\u017eje, ki odjemlje\u0161 grehe sveta, usmili se nas \u2026 Tudi duhovnik sam v ma\u0161nih molitvah ve\u010dkrat prosi za odpu\u0161\u010danje. Navsezadnje pa tudi v O\u010dena\u0161u molimo: in odpusti nam na\u0161e dolge.
                          \nPo povabilu h kesanju sledi kraj\u0161a tihota, ko si lahko svojo gre\u0161nost prikli\u010demo pred o\u010di. Nato sledi skupno kesanje: Vsemogo\u010dnemu Bogu in vam, bratje in sestre, priznam da sem gre\u0161il in \u2026 <\/strong>Duhovnik nato moli: Usmili se nas, vsemogo\u010dni Bog, odpusti nam na\u0161e grehe in \u2026<\/strong> kar je nekak\u0161na skupna odveza, ki pa nikakor ne nadomesti zakramentalne spovedi in odveze, ki je za polno in vredno udele\u017ebo pri evharistiji nujna, \u010de smo te\u017eko gre\u0161ili.\u00a0<\/strong><\/p>\n

                          Kyrie, Christe, eleison
                          \n<\/strong>Gospod, Kristus, usmili se. Vzkliki so kot kratke litanije, nadaljevanje kesanja, klic po bo\u017ejem usmiljenju. Izraz je gr\u0161ki in je kot biser iz prvih \u010dasov. Vsebuje pomenljivo in veliko sporo\u010dilo: v tem Jeziku je bila napisana Nova zaveza; v tem jeziku se je najprej poganom oznanil evangelij, tako nas danes povezuje z mnogimi rodovi in narodi.<\/p>\n

                          Slava Bogu na vi\u0161avah<\/strong> (ob nedeljah in praznikih).
                          \nTo je prastara himna, zapisana \u017ee v 4. stoletju; najprej je bila jutranja m,olitev ali hvalnica. Kot marijina pesem Moja du\u0161a poveli\u010duje Gospoda, tako je tudi Slava himna vernikov Bo\u017eji slavi \u2013 Presveti Trojici. Po\u010dasi so jo uvajali v bogoslu\u017eje, najprej jo je molil samo \u0161kof. Slava je ena najlep\u0161ih himen, pravi biser, ki se za\u010denja z veselim bo\u017ei\u010dnim oznanilom: Slava Bogu!<\/p>\n

                          Slava je torej himna, torej slavilna pesem, vse oltarno ob\u010destvo bi jo naj dejansko pelo. \u010ce imamo primerno melodijo, ki jo vsi znamo ali pri ma\u0161i sodeluje zbor, je to la\u017eje. Siver pa dolo\u010dilo dolo\u010da, da \u010de slave ne moremo zapeti, jo moramo recitirati. Ne moremo in ne smemo je preprosto nadomestiti z kakr\u0161no koli pesmijo. Med petjem ali recitiranjem stojimo, kot pri dr\u017eavni himni.<\/p>\n

                          Glavna ma\u0161na pro\u0161nja.
                          \n<\/strong>Duhovnik uvede ob\u010destvo v glavno ma\u0161no pro\u0161njo z pozivom: Molimo<\/strong>. V kratki tihoti vse miruje (in ves \u010das molitve; bralci ne hitijo k ambonu \u017ee med molitvijo glavne ma\u0161ne pro\u0161nje). Trenutki ti\u0161ine med ma\u0161o so zelo pomembni. To so npr. pred kesanjem, pred glavno ma\u0161no pro\u0161njo, pred pro\u0161njo pred darovanjem ali sklepno ma\u0161no pro\u0161njo, med evharisti\u010dno molitvijo, ko se spomnimo rajnih, po obhajilu, \u2026 Posebej pred glavno ma\u0161no pro\u0161njo<\/strong> si vzamemo nekaj trenutkov ti\u0161ine, da tej pro\u0161nji, kaj bomo torej med to ma\u0161o prosili Gospoda, dodamo \u0161e svoje osebne pro\u0161nje \u2013 kot so pro\u0161nja za zdravje, za na\u0161e rajne, da bi se uredile na\u0161e razmere, \u2026 To je priviligiran \u010das sre\u010danja med menoj in Bogom, zato v tem \u010dasu v svojem srcu izre\u010dimo Bogu kaj nas te\u017ei. Po Svetem pismu nam namre\u010d Jezus obljublja, da, \u010de bomo prosili, bomo usli\u0161ani.<\/p>\n

                          Glavna ma\u0161na pro\u0161nja je lahko recitirana ali peta po posebnem napevu. Duhovnik se torej po kratki ti\u0161ini v imenu vse Cerkve obrne k Bogu, vse ob\u010destvo pa sodeluje s pripravo, s poslu\u0161anjem in s svojo pritditvijo, ki jo izrazi z Amen. Tako bodi!<\/p>\n

                          S to pro\u0161njo smo sklenili za\u010detni ma\u0161ni obred; sedaj smo pripravljeni, da poslu\u0161amo Bo\u017ejo besedo in sodelujemo pri skrivnosti evharistije. Sledi torej naslednji del ma\u0161e, besedno bogoslu\u017eje, njemu pa evharisti\u010dno bogoslu\u017eje, ki ga po obhajilu sklene zaklju\u010dni ma\u0161ni obred.<\/p>\n

                          MIZA BO\u017dJE BESEDE<\/strong><\/p>\n

                          Uvodni in za\u010detni del ma\u0161e je kon\u010dan. Sedaj se usedemo k mizi bo\u017eje besede, se umirimo in pripravimo za poslu\u0161anje. Z branjem berila toliko po\u010dakamo, da se vsi mirno usedejo in umirijo za zbrano poslu\u0161anje.<\/p>\n

                          Ambon \u2013 miza bo\u017eje besede.
                          \n<\/strong>Ambon je dvignjen prostor za branje Svetega pisma in za homilijo. Preko Svetega pisma je Bog navzo\u010d kot u\u010ditelj, ki se nam odkriva in razodeva, kdo On v resnici je.<\/p>\n

                          V besednem bogoslu\u017eju nas Bog nagovarja preko prerokov in svetih pisateljev, predvsem pa nas naravnost nagovori Jezus, Bo\u017eja Beseda sama. Jezus se nam pridru\u017ei kot u\u010dencema na poti v Emavs, nam razlaga in pojasnjuje, kaj pi\u0161e o njem v Pismih. Mi ga poslu\u0161amo in pustimo, da nam zagori srce, saj ga druga\u010de ne bomo povabili k sebi v obhajilu in ga tud ine bomo prepoznali v lomljenju kruha in iz cerkve ne bomo od\u0161li kot pri\u010de, da Jezus \u017eivi.<\/p>\n

                          Bogoslu\u017eje bo\u017eje besede (nedeljsko in prazni\u010dno) nas nagovori kar trikrat, prav tako trikrat odgovorimo na sli\u0161ano besedo: Bogu hvala in Hvala tebi, Kristus. Pri evangeliju se pokri\u017eamo na \u010delo, ustnice in prsi. Zakaj? Da bi bil Bog v mojih mislih, mojih besedah in v mojem srcu. Svetopisemskih besedil ne beremo za bralno zna\u010dko niti za splo\u0161no izobrazbo, ampak da bi izvedeli, kaj nam danes Gospod po Svetem pismu sporo\u010da za na\u0161e \u017eivljenje, in da bi nas uvedel v skrivnost obhajanja evharistije. Vedno (pri ma\u0161i) beremo samo svetopisemska besedila, \u010deprav jih morda vemo \u017ee na pamet. Ob tem podo\u017eivljamo Bo\u017eje razodevanje po besedi skozi tiso\u010dletja. V triletnem nedeljskem ciklusu (A, B in C) preberemo pomembnej\u0161a besedila tako Stare kot Nove Zaveze.<\/p>\n

                          Tako preberemo prvo berilo, psalm z odpevom, drugo berilo, alelujo in Kristusov evangelij. Na to bo\u017ejo besedo pa pridejo trije \u010dlove\u0161ki odgovori: pridiga ali homilija, veroizpoved in pro\u0161nje.<\/p>\n

                          Bo\u017eja beseda in na\u0161 odgovor<\/strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n

                          Prva bo\u017eja beseda<\/strong> je berilo iz Stare zaveze ali Apostolskih del (velikono\u010dni \u010das). \u017deli nas pripraviti, da bi lahko sli\u0161ali Kristusa.<\/p>\n

                          Psalm z odpevom<\/strong>. Svoja srca preko te lepe svetopisemske molitve naravnamo v sozvo\u010dje z Bo\u017ejo milostjo. Tako se po\u010dasi pribli\u017eujemo skrivnostim, ki nam jih ho\u010de Bog razodeti pri tej sv. ma\u0161i.<\/p>\n

                          Druga beseda<\/strong> je berilo iz Nove zaveze (pisma apostolov, Apostolska dela, Razodetje). Poslu\u0161amo besede, ki nam jih Sveti Duh govori po apostolih, predvsem Pavlu.<\/p>\n

                          Aleluja<\/strong> naj zveni kot fanfare ob sprejemu odli\u010dnega gosta. Vstanemo in stojimo vzravnano (tudi med branjem evangelija), in z vzklikanjem ALELUJA slovesno sprejmemo Jezusa Kristusa, ki prihaja, da nam spregovori svojo besedo.<\/p>\n

                          Tretja beseda<\/strong> pa je Kristusov evangelij. Jezusovo besedo slovesno sprejmemo. Jezusu, ki prihaja med nas kot beseda, izka\u017eemo spo\u0161tovanje in \u010de\u0161\u010denje podobno kot v evharistiji. Duhovnik, ki bere iz evangeliarija (evangeljske knjige), jo pokri\u017ea na za\u010detku, lahko jo pokadi s kadilnico, jo na koncu spo\u0161tljivo poljubi, slovesno prenese, \u2026 To je najbolj slovesen trenutek tega dela sv. ma\u0161e. Evangelij se lepo prebere ali celo po posebnem napevu zapoje, ob\u010destvo pa zbrano poslu\u0161a.<\/p>\n

                          Prvi odgovor je pridiga.<\/strong> Sedaj nas bo po pridigarju nagovoril Kristus. Svoje srce vsi odpremo Svetemu Duhu. Najprej pridigar (\u0161kof, duhovnik, diakon), ki mora v ti\u0161ini zaprositi za bo\u017ejo delovanje; na tiho lahko zmoli: \u2018Gospod naj bo v mojem srcu in na mojih ustnicah, da bom dobro oznanil sveti evangelij\u2019. Tako odpre srce in ustnice Bo\u017ejemu delovanju, da Sveti Duh skozi njega spregovori. Verniki pa sprejmejo pridigarjevo oznanilo kot besede Svetega Duha. Osredoto\u010dati se na glas, napake ali kak\u0161ne druge posebnosti pridigarjevega govorjenja namesto na vsebino, ni prav.<\/p>\n

                          Drugi odgovor je izpoved vere.<\/strong> Molimo nicejsko-carigrajsko veroizpoved. To je obnova krstnih obljub, izpoved, da verujemo to, kar je Jezus oznanil in je zapisano.<\/p>\n

                          Tretji odgovor so pro\u0161nje za vse potrebe.<\/strong> Pridiga preide preko izpovedi vere v molitev ob\u010destva, odgovor Bogu na sli\u0161ano, v pro\u0161njah za vse in na\u0161e osebne potrebe. Poleg \u017ee vnaprej pripravljenih pro\u0161enj je primerno, da dodamo tudi svoje\u00a0 pro\u0161nje, vsaj tiho v svojem srcu.<\/p>\n

                          SVETA MA\u0160A: ZAKRAMENT SLU\u017dENJA IN LJUBEZNI<\/strong><\/p>\n

                          Tretji del sv. ma\u0161e <\/strong>(po uvodu in besednem bogoslu\u017eju) je evharisti\u010dni del<\/strong>. Evharistija po gr\u0161ko pomeni zahvala, kot ime za zakrament pa ozna\u010duje skrivnost zadnje ve\u010derje. Evangelisti pripovedujejo o dogodkih pri zadnji ve\u010derji na razli\u010dne na\u010dine, a izlu\u0161\u010dimo lahko dvoje:<\/p>\n

                          1.Skupni obed<\/strong>, pri katerem je Jezus dal u\u010dencem kruh in vino kot svoje Telo in Kri in jim naro\u010dil, naj to delajo v Njegov spomin. O tem poro\u010da tudi apostol Pavel.<\/p>\n

                            \n
                          1. Umivanje nog<\/strong> in postavitev najve\u010dje zapovedi ljubezni, o \u010demer poro\u010da Janez.<\/li>\n<\/ol>\n

                            Tako smo pou\u010deni, da je evharistija najvi\u0161ji izraz Jezusove ljubezni. Je darovanje in slu\u017eenje. Gre za otipljivo Jezusovo navzo\u010dnost v materialnem kruhu in vinu in za Jezusovo navzo\u010dnost v delih ljubezni do bli\u017enjega.<\/p>\n

                            Zakrament pomeni \u201cznamenje\u201d. Kot je razpoznavno znamenje evharistije kruh in vino, tako je tudi ljubezen razpoznavno znamenje, \u201cpo katerem bodo vsi spoznali, da smo Jezusovi u\u010denci\u201d. Evharistija kot kruh in vino in ljubezen do bli\u017enjega sta nelo\u010dljivo povezana. Jezus se je namre\u010d podaril v ljubezni in to \u0161e vedno po\u010dne pod podobo kruha in vina pri sv. ma\u0161i; iz ljubezni do nas prihaja med nas. Logi\u010dna posledica tega Njegovega dejanja bi morala biti na\u0161a ljubezen do bli\u017enjega. Evharistija torej ni le udele\u017eba, ko smo povabljeni na gostijo in prejmemo duhovno hrano in pomo\u010d za \u017eivljenje, ampak tudi poslanstvo ljubezni. \u201cTo delajte v moj spomin\u201d ni mi\u0161ljeno samo bogoslu\u017eno lomljenje kruha, ampak tudi ljubiti bli\u017enjega v konkretnih dejanjih.<\/strong><\/p>\n

                            Tako nam postane jasno, da sveta ma\u0161a ni le obisk cerkve, poslu\u0161anje bo\u017ejih naro\u010dil in hranjenje z bo\u017ejim kruhom, \u010de\u0161\u010denje Jezusa, ki prihaja na oltar in pro\u0161nja za pomo\u010d. \u010ce bi bilo le to, bi bili kristjani najve\u010dji egoisti. Potem bi med nami veljala zgolj borba za bolj\u0161e sede\u017ee, za ve\u010d darov in za ve\u010d milosti. \u010ce pozabimo, da je ma\u0161a \u201cposlanstvo\u201d, kar pomeni beseda missio (missa, ma\u0161a), potem smo pozabili bistveni Jezusov nauk, zakaj se zbirati pri ma\u0161i. Zato, da prejmemo mo\u010d, da lahko naprej ljubimo bli\u017enjega, ne glede na to, kaj bli\u017enji dela nam; tudi \u010de nas sovra\u017ei in zatira.<\/p>\n

                            Evharistija je tudi zakrament edinosti. Evharistija nas dr\u017ei skupaj, ker ljubezen ne more biti razdeljena.<\/strong> Kristjani, ki priznavamo evharistijo, nismo razdeljeni kot tisti, ki nimajo evharistije in se drobijo v ne\u0161tete lo\u010dine. Tako kot dru\u017eina pri mizi tudi kr\u0161\u010danska dru\u017eina pri evharisti\u010dni mizi ostaja skupaj, kljub morebitnim sporom in nerazumevanjem. Dokler vztrajamo pri mizi, smo skupaj, ko odidemo, se razkropimo. Pri evharistiji postajamo eno: zakonca, ki se darujeta drug drugemu in otrokom; vez med otroci in star\u0161i; sorodstvo; sosedstvo; odnos med sodelavci; \u017eupnijsko ob\u010destvo; kraj in domovina \u2026 Kjer v odnose vpletemo Jezusovo darovanje v evharistiji, kjer se sre\u010dujemo tudi pri sv. ma\u0161i, postanejo te zemeljske vezi mo\u010dnej\u0161e in bolj trdne.<\/p>\n

                            O tem bi si bilo dobro izpra\u0161ati vest in prav to delamo tudi ob za\u010detku sv. ma\u0161e in ve\u010dkrat med njo. Ali gledati Jezusa v mojem \u017eivljenju pomeni tudi videti bli\u017enjega v njegovih te\u017eavah in potrebah? Ali ni zanemarjanje in omalova\u017eevanje obiska sv. ma\u0161e tudi za\u010detek moje poti v prepad sebi\u010dnosti, lo\u010ditve in samozadostnosti ter vstran od Boga in bli\u017enjega? Ali sploh vem in se zavedam, kak\u0161no mo\u010d mi daje obisk evharistije in sv. obhajilo? Morda tudi sam kot kristjan\/kristjanka s svojimi dejanji ravnodu\u0161nosti in premajhne gore\u010dnosti pri drugih, svojih otrocih, soprogu, prijateljih, bli\u017enjih, vzbujam ob\u010dutek, da je sv. ma\u0161a samo \u0161e eno breme, le nekaj, kar mi krade \u010das?<\/p>\n

                            Dejstvo je namre\u010d, da brez Jezusa nismo ni\u010d in ne zmoremo ni\u010d, z Jezusom vse. Kdor se hrani s Kristusom, ima v sebi njegovega duha. Brez Jezusove navzo\u010dnosti smo prepu\u0161\u010deni svojim slabostim. Brez nedeljske ma\u0161e izgubljamo stik z nebesi in z brati.<\/p>\n

                            Kristjani smo torej ljudje s predpasnikom, vedno pripravljeni umivati noge, slu\u017eiti bli\u017enjemu, stre\u010di pri mizi, obhajati evharistijo v ljubezni in edinosti.<\/p>\n

                            SVETA MA\u0160A: MIZA EVHARISTI\u010cNEGA KRUHA<\/strong><\/p>\n

                            Kristus nas je nagovoril, pri branju in poslu\u0161anju bo\u017eje beede in v pridigi, odgovorili smo na njegove besede, sedaj pa je pri\u0161el \u010das, da se usedemo k mizi Bo\u017ejega kruha.<\/p>\n

                            Med Besedo in Kruhom: pobiranje darov vernikov.<\/strong><\/p>\n

                            Sedaj je pri\u0161el \u010das, da ustvarimo skupnost dobrin. Bo\u017eja beseda nas je pripravila na darovanje z Jezusom, da darujemo del svojega in sami sebe. Med bogoslu\u017ejem Bo\u017eje besede in bogoslu\u017ejem Kruha je nekak\u0161en povezovalni obred darovanja. Ma\u0161a je bila od zadnje ve\u010derje naprej gostija, ko so si verniki v bratskem ob\u010destvu delili vse. Gostija je namre\u010d vedno znamenje prijateljstva in bli\u017eine. Zaradi \u010dlove\u0161kih slabosti se je gostija s\u010dasoma sprevrgla v nered, zato se je po\u010dasi uveljavilo darovanje dobrin, ki so jih potem apostoli (\u0161kofje), presbiterji (duhovniki) in diakoni delili potrebnim. Kr\u0161\u010danstvo je namre\u010d po svojem bistvu karitas, delitev skupnega iz ljubezni. Darovanje stvari je izraz na\u0161e dejavne ljubezni do potrebnih.<\/p>\n

                            Pobiranje darov (nabirko) opravimo v \u010dasu darovanja, med duhovnikovo pripravo darov. Ob\u010dasno bi lahko darovali tudi pred oltarjem (\u201cofer\u201d, iz nem\u0161kega opfer \u2013 \u017ertvuj, daruj), da do\u017eivimo izku\u0161njo skupnosti, ki daruje za potrebe Cerkve, to je skupne in posebne potrebe, za potrebne in tiste v stiski, \u2026 Nabrana sredstva pri nabirki NISO ZA DUHOVNIKA, kot morda kdo to zmotno misli, ampak za skupne potrebe, kot so tudi vzdr\u017eevanje cerkvenih stavb, ogrevanje in razsvetljava, stro\u0161ki verouka, obnove, \u2026<\/p>\n

                            Daritveni oltar \u2013 mensa, miza. <\/strong>Predstavlja Kristusa, mizo zadnje ve\u010derje in kri\u017e na Kalvariji; to sta mesti, kjer se je Jezus, ki je duhovnik, oltar in Jagnje (dar) obenem, daroval za na\u0161e odre\u0161enje. Oltar je pri vseh verstvih najsvetej\u0161i prostor na zemlji. V prvih \u010dasih kr\u0161\u010danstva so bili na grobovih mu\u010dencev. Oltar in darovi na njem so sredi\u0161\u010de vsega dogajanja. Oltar mora zato biti lep in dostojanstven in ni odlagalna miza za vse mogo\u010de, ne med niti izven ma\u0161e. Na oltarju so samo kelih z vinom, posoda s hostijami in kri\u017e ter misal (ma\u0161na knjiga) ter mikrofon. Bolje bi bilo, \u010de bi tudi ro\u017ee in sve\u010de, ki so znamenje vstalega Kristusa, ne bile na oltarju. Tudi okoli, ob ali pred daritvenim oltarjem ne pretiravajmo z ro\u017eami in raznim okrasjem, da se sredi\u0161\u010dni prostor sv. ma\u0161e, oltar, ne izgubi v razni navlaki in okrasju. Tudi \u010de je kak\u0161na posebna nedelja (npr. zahvalna), in \u017eelimo z okrasitvijo izpostaviti nek poseben namen te nedelje, moramo paziti, da ne zakrijemo oltarja, ambona, \u2026 torej najpomembnej\u0161ih in bistvenih prostorov sv. ma\u0161e.<\/p>\n

                            Ma\u0161a je darovanje \u2013 ma\u0161na daritev.<\/strong> Bistveni del ma\u0161e je daritev: Bogu dati prvine, ker je vse bo\u017eje. Jezus je daroval samega sebe, da nas je vse odkupil Bogu, zato daritve ni brez darovanja \u2013 \u017ertvovanja. Glavna in na zunaj vidna darova pri sv. ma\u0161i sta kruh in vino. Sta snovna elementa, nosilca Gospodove navzo\u010dnosti, s Kristusom pa je treba na oltar polo\u017eiti tudi sebe, postati daritev v slavo Boga in odre\u0161enje ljudi. \u010ce na oltar polo\u017eim samega sebe, se tudi sam vklju\u010dim v Kristusovo daritev in dopolnjujem to, kar je Kristus naredil za nas.<\/p>\n

                            Sklep darovanjskega obreda.<\/strong> Zgled za umivanje rok je v judovskem obrednem umivanju. Duhovnik pri umivanju rok moli pro\u0161njo, naj mu Bog o\u010disti roke in srce. Nato sledi duhovnikovo povabilo in pro\u0161nja, da bi Bog sprejel darove na oltarju in na\u0161e \u017ertve in jih vklju\u010dil v Jezusovo presveto daritev. Zaklju\u010dimo s pro\u0161njo in molitvijo, naj Bog sprejme na\u0161o daritev.<\/p>\n

                            SVETA MA\u0160A: EVHARISTI\u010cNA MOLITEV<\/strong><\/p>\n

                            Hvalospev in Svet. <\/strong>Sledi osrednji del evharisti\u010dnega bogoslu\u017eja: srca moramo imeti zares pri Gospodu, kajti sedaj je \u010das velike zahvale Njemu. Pravilno bi bilo, da vstanemo ter zbrano in spo\u0161tljivo stojimo vse od za\u010detka hvalospeva naprej, torej ko duhovnik vzklikne \u201cGospod z vami\u201d<\/em>. Takoj za tem sledi vzklik \u201cKvi\u0161ku srca\u201d<\/em>, ki nas \u0161e bolj ponese h Gospodu. Vsi hvalospevi se za\u010denjajo skoraj enako: \u201cRes se spodobi in je pravi\u010dno, primerno in zveli\u010davno, da se tebi, Vsemogo\u010dni O\u010de, ve\u010dni Bog, zahvaljujemo \u2026\u201d<\/em>. So \u010dudovita hvalnica \u010dloveka Bogu. Duhovnikovo molitev hvalospeva sklenemo s Svet<\/em>. Besedilo je vzeto iz Izaijevega videnja Bo\u017ejega veli\u010dastva (Iz 6,3), ko vsa nebesa odmevajo od pesmi odre\u0161enih. Vsi vzklikajo Bogu. Vse je polno Gospodove slave, zemlja in nebesa. Vzklik hozana<\/em> je vzet iz psalma 118. Ta vzklik je bil namenjen vsemogo\u010dnemu Bogu in prav to so vzklikali Jezusu ob slovesnem vhodu v Jeruzalem na Cvetno nedeljo.<\/p>\n

                            Osrednji del evharisti\u010dne molitve.<\/strong> S svetom in hozano se za\u010denja najsvetej\u0161i del sv. ma\u0161e. Srca morajo biti sedaj res pri Gospodu. Ta \u010das se v cerkvi ne sme dogajati ni\u010d drugega, ne moli se ro\u017eni venec, pevci ne pospravljajo not, po cerkvi se prekine pobiranje darov, ta \u010das se ne spoveduje, \u2026 Duhovnik lahko moli eno izmed sedmih evharisti\u010dnih molitev, ki so mu na razpolagu v misalu (ma\u0161ni knjigi). Ves \u010das stojimo ali kle\u010dimo.<\/p>\n

                            Po Svetu<\/em> sledi najprej \u201cepikleza\u201d<\/em><\/strong> (\u201cklicanje Duha nad\u201d), ki je pro\u0161nja, v kateri duhovnik prosi O\u010deta, naj po\u0161lje Duha posve\u010devalca, da bi darovi postali Kristusovo telo in kri, in da bi verniki, ko jih bodo prejeli, tudi sami postali \u017eiva daritev Bogu. (Zato posveti, prosimo, po svojem Duhu te darove, da nam postanejo telo in kri na\u0161ega Gospoda Jezusa Kristusa.)<\/em>\u00a0<\/em><\/p>\n

                            Sledi posvetitev kruha in vina (tudi povzdigovanje)<\/strong>. Duhovnik<\/a> moli nad kruhom in vinom posvetilno molitev, ki je sestavljena iz evangeljskih poro\u010dil o zadnji ve\u010derji<\/a>: Ko je \u0161el prostovoljno v trpljenje, je vzel kruh, se zahvalil, ga razlomil, dal svojim u\u010dencem in rekel: \u00bbVzemite in jejte od tega vsi, to je moje telo, ki se daje za vas.\u00ab Prav tako je po ve\u010derji vzel kelih, se spet zahvalil, ga dal svojim u\u010dencem in rekel: \u00bbVzemite in pijte iz njega vsi, to je kelih moje krvi nove in ve\u010dne zaveze, ki se za vas in za vse preliva v odpu\u0161\u010danje grehov. To delajte v moj spomin.\u00ab <\/em>(iz druge evharisti\u010dne molitve)\u00a0<\/em><\/p>\n

                            Sv. Janez Dama\u0161\u010dan pravi: \u201c<\/em>Spra\u0161uje\u0161, kako kruh postane Kristusovo telo in vino Kristusova kri? Pravim ti: Sveti Duh pride (pose\u017ee vmes) in izvr\u0161i to, kar presega vsako besedo in vsako misel \u2026 Naj ti zadostuje to, da sli\u0161i\u0161, da se to zgodi po Svetem Duhu, kakor si je Gospod iz svete Device in po Svetem Duhu sam po sebi in v sebi privzel meso.\u201d<\/p>\n

                            Po posvetilni molitvi, ki jo spremljamo kle\u010de ali stoje v globoki zbranosti, pobo\u017enosti in ti\u0161ini, duhovnik vzklikne: Skrivnost vere.<\/strong> Na\u0161 odgovor: \u201cTvojo smrt oznanjamo\u201d<\/em> ali \u201cKadar u\u017eivamo ta kruh\u201d<\/em> ali \u201cRe\u0161i nas, Odre\u0161enik sveta\u201d<\/em> potrdi na\u0161o vero v veliko skrivnost odre\u0161ilne Jezusove smrti in vstajenja. \u0160ele po koncu tega skupnega odgovora vstanemo.<\/p>\n

                            PO KRISTUSU, S KRISTUSOM IN V KRISTUSU<\/strong><\/p>\n

                            Po vzkliku Skrivnost vere in na\u0161em odgovoru sledi nadaljevanje evharisti\u010dne molitve, ki jo moli duhovnik. Pri tem izre\u010de ve\u010d namenov: da bi bili vsi eno; pro\u0161nja za Cerkev in vse njene slu\u017eabnike (za pape\u017ea, \u0161kofe, duhovnike, diakone, \u2026); pro\u0161nja za rajne; pro\u0161nja za vse prisotne.<\/p>\n

                            Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu<\/strong><\/p>\n

                            Dolgo \u010dasa so judje\u00a0 Bogu (druga ljudstva pa svojim bo\u017eanstvom) darovali \u017eivali, pridelke, razne stvari (tudi ljudi), kar dejansko ni bilo vredno Gospoda. Vse to so bile predpodobe Kristusove daritve, sedaj pa imamo kon\u010dno v rokah to, kar je Bogu prijetna daritev: Jezusa Kristuso, Bo\u017ejega Sina, ki se daruje nebe\u0161kemu O\u010detu kot spravna daritev. Torej je nekak\u0161en \u201cvi\u0161ek\u201d svete ma\u0161e, ko imamo v \u201crokah\u201d Jezusa in vse njegovo \u017eivljenje ter skupaj z njim darujemo tudi sami sebe. Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu, tebi, vsemogo\u010dnemu Biogu O\u010detu, v ob\u010destvu Svetega Duha vsa \u010dast in slava na vse veke vekov. \u2013 Amen!<\/em><\/p>\n

                            OBHAJILNI OBRED<\/strong><\/p>\n

                            O\u010de na\u0161.<\/strong> Pred daritveno gostijo moramo sedaj res samo \u0161e moliti, tako kot molimo doma pred jedjo. V molitvi O\u010de na\u0161<\/em>, ki nas jo je nau\u010dil sam Jezus Kristus, prosimo za mano na poti na\u0161ega zemeljskega romanja. Kot so jo Izraelci nabirali vsak dan romanja v obljubljeno de\u017eelo, tako bi jo mi morali u\u017eivati vsak dan svojega \u017eivljenja.<\/p>\n

                            Sledi velika pro\u0161nja, da nas Bog re\u0161i vsega zla in hudega: Re\u0161i nas vsega hudega, <\/em><\/strong>vsemogo\u010dni O\u010de.<\/em> Molitev je nastala v \u010dasu vdorov barbarov v Rim v 5. stoletju. Danes ni prav ni\u010d druga\u010de, ko nas vsak dan ogro\u017ea terorizem zla in greha. Z vzklikom Tvoje je kraljestvo<\/em> priznavamo in izpovedujemo, da je samo Bog, ki ostaja, ki je Bog nad bogovi, Vladar nad vladarji in Gospod nad gospodi, on edini, samo njemu \u010dast in slava.<\/p>\n

                            Dodamo \u0161e pro\u0161njo, da bi se vsi potopili v Gospodov mir<\/strong>, da bi vsi ljudje postali drug drugemu \u201ckompanjoni\u201d (cum \u2013 z , s in panis \u2013 kruh), tisti torej, s katerimi deli\u0161 kruh, to je prijatelj s prijateljem, saj je evharistija zbor prijateljev. Lahko si podamo tudi roke ali bratski objem.<\/p>\n

                            Ko vse to uresni\u010dimo, sledi: Glejte, to je Jagnje Bo\u017eje!<\/em><\/strong> Bog je sprejel na\u0161e skromne darove kruha in vina in namjih sedaj vra\u010da spremenjene v telo in kri svojega SIna. Bog sam postaja na\u0161a hrana in pija\u010da.<\/p>\n

                            Kako sprejeti obhajilo<\/strong>, tako velik dar? Na roke, na jezik, kle\u010de? Predvsem vredno, s \u010disto du\u0161o in vestjo. Jezus pravi, da je On resni\u010dna jed in resni\u010dna pija\u010da. Kdor u\u017eiva moje telo, ima ve\u010dno \u017eivljenje \u2026 Ta ostane v meni in jaz v njem.<\/em> Ni torej najpomembneje, na kak\u0161en zunanji na\u010din sprejmemo obhajilo, \u010deprav mora biti to dejanje nadvse spo\u0161tljivo tudi na zunaj (se ne prerivamo, se ne hudujemo, \u010de nam kdo \u201cvzame prednost\u201d, poskrbimo za \u010diste roke, prazna usta, \u2026), ampak \u0161e bolj, kak\u0161no je na\u0161e notranje razpolo\u017eenje: se kesam svoje gre\u0161nosti, sem pred Bogom poni\u017een in skromen, imam resni\u010dno vero v Njegovo prisotnost, se veselim milosti, ki jih bom prejel s prejemo Njegovega Telesa, \u2026<\/p>\n

                            Po obhajilu je nujno, da si vzamemo nekaj trenutkov za notranjo tihoto<\/strong>. Prav bi bilo, da po obhajilu tudi orgle in pevci obnemijo in da vsa cerkev za nekaj trenutkov obmiruje in utihne. V tej zunanji in notranji tihoti se lahko pogovorim z Jezusom, iz obli\u010dja v obli\u010dje.<\/p>\n

                            Sledi pro\u0161nja po obhajilu<\/strong>, ki povzema na\u0161e pro\u0161nje, ki smo jih prinesli k tej sv. ma\u0161i.<\/p>\n

                            TRIKRATNI AMEN IN DVAKRATNO POSLANSTVO<\/strong><\/p>\n

                            Na ma\u0161o lahko gledamo tudi kot na trikratni amen in dvakratno naro\u010dilo, poslanstvo.<\/p>\n

                            Ma\u0161a kot trikratni amen.<\/strong> Amen \u2013 hebrejska beseda: Tako naj bo! Tako naj se zgodi! Torej pritrditev. Prvotno se je tako kon\u010dala prisega; v kr\u0161\u010danskem bogoslu\u017eju pa se z amen kon\u010dujejo molitve.<\/p>\n

                            Ma\u0161a ima nekaj vrhuncev: prvi je evangelij, drugi spremenjenje, tretji obhajilo. To je trikratni dar Boga O\u010deta za na\u0161e odre\u0161enje.<\/p>\n

                            Sin kot beseda.<\/strong> Bog nam govori po Sinu, posebej v evangeliju. Na\u0161 prvi odgovor na poslu\u0161anje je: Bogu hvala. Po razlagi , pridigi sledi vsaj v srcu prvi amen<\/strong>: naj se nam zgodi, kakor je bilo oznanjeno.<\/p>\n

                            Sin kot \u017ertev.<\/strong> Kristus se \u017ertvuje in nas vabi, da se \u0161e mi darujemo. Po kruhu in vinu zakramentalno ponovi zadnjo ve\u010derjo in daritev na kri\u017eu. Da sprejemamo to odgovornost, da bomo tudi mi \u017eiveli kot On vzkliknemo: Po Kristut, s Kristusom in v Kristusu<\/em> in na\u0161 drugi amen<\/strong>.<\/p>\n

                            Sin kot hrana.<\/strong> To je najve\u010dji dar, ki ga lahko prejmemo. To je kruh ve\u010dnega \u017eivljenja. Duhovnik oz. delilec obhajila vsakemu posebej re\u010de: Kristusovo Telo. Obhajanec glasno izpove tretji amen<\/strong>.<\/p>\n

                            Ma\u0161a kot dvakratno naro\u010dilo \u2013 poslanstvo. <\/strong>Obstajata dve drobni naro\u010dili, ki ju ve\u010dkrat prezremo, a sta pri ma\u0161i bistvenega pomena. Sveta ma\u0161a nas namre\u010d postavi pred dvojno poslanstvo. Po spremenjenju sli\u0161imo To delajte v moj spomin<\/em>, ob koncu ma\u0161e pa napotilo Pojdite v miru!<\/em> Dva velelnika, ki nas zavezujeta.<\/p>\n

                            To delajte v moj spomin! <\/em><\/strong>Kaj naj bi delali v njegov, Jezusov spomin? To je najprej obnovitev zadnje ve\u010derje, lomljenje kruha, kakor so v za\u010detku imenovali ma\u0161o. Jezus je resno mislil, saj je zadnjo ve\u010derjo ponovil z u\u010dencema v Emavsu in pokazal, da \u017eeli, da se ta dogodek ponavlja vse do konca sveta. A to je najla\u017eje: pride\u0161 v Cerkev, duhovnik ma\u0161uje, v pol ure si \u017ee doma. Vendar ima to naro\u010dilo \u0161e drug, globji pomen. Ker je v zadnjo ve\u010derjo jezus vklju\u010dil vse svoje \u017eivljenje: u\u010dlove\u010denje, oznanjevanje, \u010dude\u017ee, trpljenje, smrt, vstajenje in poveli\u010danje, moramo mi to obnoviti s hojo za Kristusom. Torej, ma\u0161o treba \u017eiveti tudi izven cerkve, v vsakdanjem \u017eivljenju in to zares.<\/p>\n

                            Pojdite v miru!<\/em><\/strong> Ite, missa est \u2013 ma\u0161a je kon\u010dana, pojdite! Ma\u0161a se kon\u010da z napotilom ali poslanstvom. Sedaj pojdite in to, kar ste do\u017eiveli, pripovedujte, oznjanjujte!<\/p>\n

                            Ma\u0161a, pri kateri smo sodelovali v sveti\u0161\u010du, se sedaj nadaljuje v \u017eivljenju, zunaj cerkve. Odre\u0161enje iz sveti\u0161\u010da prenesemo na vse stvarstvo. \u010ce nam je gorelo srce, \u010de smo do\u017eiveli Jezusovo bli\u017eino, ljubezen njegovega darovanja, potem sedaj moramo to oznanjati in pripovedovati.<\/p>\n

                            Po\u0161ilja nas kot dvainsedemdesetere na vse konce in kraje, kamor bi tudi sam hotel priti, da mu pripravimo pot.<\/p>\n

                            Iz svete ma\u0161e se vra\u010damo v ta svet in Jezus \u017eeli, da tja ponesemo Njega, kot njegovi apostoli, poslanci. Pojdite sedaj, ma\u0161a je kon\u010dana, sedaj oznanjujte to, kar ste videli, kar ste sli\u0161ali, kar ste s svojimi rokami otipali. Svet in ljudje naj \u010dutijo, da je Bog \u0161e vedno \u017eivo navzo\u010d na na\u0161i zemlji.<\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                            POTEK SVETE MA\u0160E PO KNJIGI \u201cSkrvinost vere\u201d avtorja Toneta Ciglarja Razlaga svete ma\u0161e Kako je Bog prisoten v dolgo\u010dasni ma\u0161i? Klikni in poglej! Pi\u0161e \u017eupnik Sandi Koren s pomo\u010djo knji\u017eice \u201cSkrvinost vere\u201d avtorja Toneta Ciglarja, objavljeni v \u017eupnijskih oznanilih od … Beri naprej →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2218,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[25,27],"tags":[],"class_list":["post-1601","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kateheza-ii-triada","category-kateheza-starsi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1601","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2218"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1601"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1601\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1603,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1601\/revisions\/1603"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1601"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1601"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1601"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}