{"id":1607,"date":"2017-03-30T10:10:58","date_gmt":"2017-03-30T08:10:58","guid":{"rendered":"http:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1607"},"modified":"2017-03-30T10:22:01","modified_gmt":"2017-03-30T08:22:01","slug":"bolnisko-maziljenje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1607","title":{"rendered":"BOLNI\u0160KO MAZILJENJE"},"content":{"rendered":"

1. Bolni\u0161ko maziljenje, <\/i><\/strong>zakrament odre\u0161enja in ozdravljanja<\/i><\/strong><\/p>\n

Narava tega zakramenta<\/i><\/strong><\/p>\n

Bolni\u0161ko maziljenje je zakrament, ki ga je postavil Jezus Kristus, na kar nakazuje Markov evangelij (prim. Mr<\/i> 6,13), in ga je vernikom priporo\u010dal ter oznanjal apostol Jakob: \u00bb\u010ce je kdo med vami bolan, naj pokli\u010de stare\u0161ine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem. In molitev vere bo re\u0161ila bolnika in Gospod ga bo okrepil; \u010de je storil grehe, mu bodo odpu\u0161\u010deni\u00ab (Jak <\/i>5,14-15). \u017divo izro\u010dilo Cerkve, ki se odseva v besedilih cerkvenega u\u010diteljstva, priznava ta obred, ki je posebej namenjen tola\u017ebi bolnikov in njihovemu o\u010di\u0161\u010denju od greha ter njegovih posledic, kot enega izmed sedmih zakramentov nove postave.[1]<\/sup><\/a><\/p>\n

Kr\u0161\u010danski smisel trpljenja, umiranja in priprave na dobro smrt<\/i><\/strong><\/p>\n

V obredniku bolni\u0161kega maziljenja je smisel \u010dlovekove bolezni, njegovega trpljenja in smrti opisan v lu\u010di bo\u017ejega odre\u0161enjskega na\u010drta, oz. natan\u010dneje v lu\u010di odre\u0161ilne vrednosti trpljenja, ki ga je nase vzel Kristus, utele\u0161ena Beseda, v skrivnosti njegovega trpljenja, smrti in vstajenja.[2]<\/sup><\/a> Katekizem katoli\u0161ke Cerkve<\/i> govori o tem na podoben na\u010din: \u00bbS trpljenjem in smrtjo na kri\u017eu je Kristus dal trpljenju nov smisel: odslej nas more upodobiti po njem in nas zediniti z njegovim odre\u0161enjskim trpljenjem (Katekizem, <\/i>1505). \u00bbKristus vabi svoje u\u010dence, naj vzamejo svoj kri\u017e in hodijo za njim (prim. Mt<\/i> 10,38). V hoji za njim dobijo nov pogled na bolezen in bolnike (Katekizem, <\/i>1506).<\/p>\n

Sveto pismo govori o tesni povezanosti med boleznijo in smrtjo ter grehom.[3]<\/sup><\/a> Vendar bi bilo zmotno, \u010de bi na bolezen s\u00e1mo gledali kot na kazen za na\u0161e grehe (prim. Jn<\/i> 9,3). Smisel trpljenja nedol\u017enega \u010dloveka je mogo\u010de dojeti le v lu\u010di vere, tako da trdno verujemo v bo\u017ejo dobroto in modrost, v njegovo ljube\u010do previdnost, tako da premi\u0161ljujemo o Kristusovem trpljenju, smrti in vstajenju, kar je omogo\u010dilo zveli\u010danje sveta.[4]<\/sup><\/a><\/p>\n

Hkrati s tem, da nam je Gospod pokazal pozitivni pomen trpljenja za uresni\u010denje odre\u0161enja, je ozdravil tudi mno\u017eico bolnikov in tako pokazal svojo oblast nad trpljenjem in boleznijo, predvsem pa svojo oblast odpu\u0161\u010dati grehe (prim. Mt<\/i> 9,2-7). Po vstajenju je poslal apostole: \u00bbV mojem imenu bodo (\u2026) na bolnike polagali roke in ti bodo ozdraveli\u00ab (Mr<\/i> 16,17-18) (prim. Katekizem<\/i>, 1507).[5]<\/sup><\/a><\/p>\n

Za kristjana moreta in morata bolezen in smrt biti sredstvo za posve\u010devanje in soodre\u0161evanje s Kristusom. Bolni\u0161ko maziljenje \u010dloveku pomaga, da te bole\u010de okoli\u0161\u010dine v \u017eivljenju pre\u017eivlja v kr\u0161\u010danskem duhu: \u00bbPri bolni\u0161kem maziljenju, kot sedaj imenujemo zakrament poslednjega maziljenja, prisostvujemo ljubeznivi pripravi na pot, ki se bo kon\u010dala v O\u010detovi hi\u0161i.\u00ab[6]<\/sup><\/a><\/p>\n

2. Struktura zakramentalnega znamenja in obred zakramenta<\/i><\/strong><\/p>\n

Skladno z Obrednikom bolni\u0161kega maziljenja je prvina tega zakramenta olivno olje, oz. drugo rastlinsko olje v primeru potrebe.[7]<\/sup><\/a> To olje mora blagosloviti \u0161kof ali duhovnik, ki ima za to posebno dovoljenje.[8]<\/sup><\/a><\/p>\n

Maziljenje se podeli tako, da se bolnika mazili na \u010delu in na rokah.[9]<\/sup><\/a> Zakramentalni obrazec, s katerim se v latinskem obredu podeljuje bolni\u0161ko maziljenje, se glasi: \u00bbPer istam sanctam Unctionem et suam piissimam misericordiam adiuvet te Dominus gratia Spiritus Sancti. Amen. \/ Ut a peccatis liberatum te salvet atque propitius allevet. Amen.\u00ab (Po tem svetem maziljenju in svojem dobrotnem usmiljenju naj ti Gospod pomaga z milostjo Svetega Duha. Amen. \/ Odpusti naj ti grehe, te re\u0161i in milostno po\u017eivi. Amen.)[10]<\/sup><\/a><\/p>\n

Kot pravi Katekizem katoli\u0161ke Cerkve<\/i>, \u00bbje zelo primerno, da [bolni\u0161ko maziljenje] vklju\u010dimo v obhajanje evharistije, spomina Gospodove velike no\u010di. \u010ce okoli\u0161\u010dine svetujejo, more pred bolni\u0161kim maziljenjem biti zakrament pokore, po maziljenju pa zakrament evharistije. Kot zakrament Kristusove velike no\u010di (pashe) bi morala evharistija biti vedno zadnji zakrament zemeljskega romanja, \u201cpopotnica\u201d za \u201cprehod\u201d k ve\u010dnemu \u017eivljenju\u00ab (Katekizem<\/i>, 1517).<\/p>\n

3. Delivec bolni\u0161kega maziljenja<\/i><\/strong><\/p>\n

Delivec tega zakramenta je samo duhovnik (\u0161kof ali prezbiter).[11]<\/sup><\/a> Dol\u017enost pastirjev je, da vernike pou\u010dijo o koristnosti tega zakramenta. Verniki (\u0161e posebej dru\u017einski \u010dlani in prijatelji) morajo bolnike opogumljati, naj pokli\u010dejo duhovnika za prejem bolni\u0161kega maziljenja (prim. Katekizem, <\/i>1516).<\/p>\n

Dobro je, da se verniki zavedajo, da v sedanjem \u010dasu obstaja te\u017enja, da bi bolezen in smrt odrinili pro\u010d. V modernih klinikah in bolni\u0161nicah te\u017eki bolniki pogosto umirajo v osamljenosti, \u010detudi jih obdajajo druge osebe na \u201coddelku za intenzivno nego\u201d. Vsi \u2014 \u0161e zlasti kristjani, ki delajo v bolni\u0161ni\u010dnem okolju \u2014 si morajo prizadevati, da bolnikom ne bi manjkalo sredstev, ki dajejo tola\u017ebo in olaj\u0161anje telesu in du\u0161i, ki trpi; med ta sredstva pa poleg zakramenta pokore in svete popotnice spada tudi zakrament bolni\u0161kega maziljenja.<\/p>\n

4. Prejemnik bolni\u0161kega maziljenja<\/i><\/strong><\/p>\n

Bolni\u0161ko maziljenje lahko prejme vsakdo, ki je kr\u0161\u010den, ki je dosegel starost razsodnosti in se nahaja v smrtni nevarnosti zaradi te\u017eke bolezni ali pa zaradi starostne oslabelosti.[12]<\/sup><\/a> Pokojnim bolni\u0161kega maziljenja ni mogo\u010de podeliti.<\/p>\n

Da bi prejel sadove tega zakramenta, je potrebno, da se prejemnik pred tem spravi z Bogom in s Cerkvijo, vsaj v \u017eelji, ki je nelo\u010dljivo povezana s kesanjem za lastne grehe in z namenom, da bi se jih spovedal pri zakramentu pokore, ko je to mogo\u010de. Zaradi tega je s strani Cerkve predvideno, da se pred maziljenjem bolniku podeli zakrament pokore in sprave.[13]<\/sup><\/a><\/p>\n

Prejemnik mora imeti vsaj obi\u010dajen in impliciten namen, da prejme ta zakrament.[14]<\/sup><\/a> Re\u010deno \u0161e druga\u010de: potrebna je nepreklicana volja s strani bolnika, da umre, kakor umirajo kristjani, z nadnaravno pomo\u010djo, ki je njim namenjena.<\/p>\n

\u010ceprav se bolni\u0161ko maziljenje lahko podeli \u010dloveku, ki ni ve\u010d pri zavesti, si je treba prizadevati, da ga prejme v stanju zavedanja, tako da se lahko bolnik bolje pripravi na prejem milosti tega zakramenta. Ne sme se podeljevati tistim, ki trdovratno ostajajo nespokorjeni v o\u010ditnem smrtnem grehu (prim. ZCP, kan. 1007).<\/p>\n

\u010ce bolnik, ki je prejel maziljenje, ozdravi, lahko v primeru druge hude bolezni ponovno prejme ta zakrament; tudi v teku iste bolezni se lahko zakrament ponovi, \u010de se stanje poslab\u0161a (prim. ZCP, kan. 1004, 2).<\/p>\n

Nazadnje je treba upo\u0161tevati \u0161e naslednjo usmeritev s strani Cerkve: \u00bbV dvomu, ali je bolnik \u017ee pri pameti, ali je res nevarno bolan oziroma ali je \u017ee umrl, naj se ta zakrament podeli\u00ab (ZCP, kan. 1005).<\/p>\n

5. Potreba po tem zakramentu<\/i><\/strong><\/p>\n

Prejem bolni\u0161kega maziljenja ni nujno potreben kot sredstvo za zveli\u010danje, vendar ne smemo samovoljno odrekati tega zakramenta; \u010de je mogo\u010de, ga prejmemo, saj bi v nasprotnem primeru zavrnili izredno u\u010dinkovito pomo\u010d za zveli\u010danje. Odre\u010di to pomo\u010d bolniku bi lahko pomenilo velik greh.<\/p>\n

6. U\u010dinki bolni\u0161kega maziljenja<\/i><\/strong><\/p>\n

Kot resni\u010den zakrament nove zaveze nudi bolni\u0161ko maziljenje kr\u0161\u010danskemu verniku posve\u010dujo\u010do milost; poleg tega pa ima posebna zakramentalna milost bolni\u0161kega maziljenja naslednje u\u010dinke:<\/p>\n

\u2014 tesnej\u0161e zedinjenje s Kristusom v njegovem odre\u0161ilnem trpljenju za dobro posameznika in vse Cerkve (prim. Katekizem, <\/i>1521-1522; 1532);<\/p>\n

\u2014 tola\u017eba, mir in pogum za premagovanje te\u017eav in trpljenja zaradi te\u017eke bolezni ali zaradi starostne oslabelosti (prim. Katekizem<\/i>, 1520; 1532);<\/p>\n

\u2014 ozdravitev od posledic greha in odpu\u0161\u010danje malih grehov, pa tudi smrtnih grehov v primeru, da se bolnik pokesa, vendar ne more prejeti zakramenta pokore (prim. Katekizem<\/i>, 1520);<\/p>\n

\u2014 okrevanje glede telesnega zdravja, \u010de je tak\u0161na bo\u017eja volja (prim. Florentinski koncil: DS 1325; Katekizem,<\/i> 1520);<\/p>\n

\u2014 priprava na prehod v ve\u010dno \u017eivljenje. V tem smislu pravi Katekizem katoli\u0161ke Cerkve: <\/i>\u00bbTa milost [bolni\u0161kega maziljenja] je dar Svetega Duha, ki obnovi zaupanje v Boga in vero vanj ter okrepi bolnika zoper sku\u0161njave hudobnega duha, zoper sku\u0161njavo malodu\u0161nosti in strahu pred smrtjo (prim. Heb<\/i> 2,15)\u00ab Katekizem, <\/i>1520).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. Bolni\u0161ko maziljenje, zakrament odre\u0161enja in ozdravljanja Narava tega zakramenta Bolni\u0161ko maziljenje je zakrament, ki ga je postavil Jezus Kristus, na kar nakazuje Markov evangelij (prim. Mr 6,13), in ga je vernikom priporo\u010dal ter oznanjal apostol Jakob: \u00bb\u010ce je kdo … Beri naprej →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2218,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-1607","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-splosno"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1607","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2218"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1607"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1607\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1609,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1607\/revisions\/1609"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1607"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1607"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1607"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}