{"id":1631,"date":"2017-03-30T10:36:57","date_gmt":"2017-03-30T08:36:57","guid":{"rendered":"http:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1631"},"modified":"2017-03-30T10:45:45","modified_gmt":"2017-03-30T08:45:45","slug":"advent-in-simbolika-adventnega-venca","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1631","title":{"rendered":"ZGODOVINA ADVENTA in SIMBOLIKA ADVENTNEGA VENCA"},"content":{"rendered":"
    \n
  1. \n

    Razlaga simbolike adventnega venca<\/strong><\/em><\/h2>\n<\/li>\n<\/ol>\n

    Adventni venec je iz rastlinja spleten venec s \u0161tirimi sve\u010dami<\/strong>, ki ponazarjajo \u0161tiri adventne nedelje. Kot okras in liturgi\u010dni simbol adventnega \u010dasa, prevzet od germanskih narodov, se je v Sloveniji uveljavil v osemdesetih letih 20. stoletja. Ve\u010dji venec s \u0161tirimi sve\u010dami visi ali je postavljen v cerkvah na vidnem mestu v prezbiteriju, vsako adventno nedeljo pa na njem pri\u017egejo dodatno sve\u010do.<\/p>\n

    Liturgi\u010dni adventni venec ima ve\u010d simboli\u010dnih pomenov in razlag:<\/p>\n

    Okrogla oblika<\/strong> pomeni popolnost in ve\u010dnost. Zimzelene veje<\/strong> govorijo o \u017eivljenju, o Jezusu Kristusu, ki prihaja med nas. Simbolika vijoli\u010dne barve<\/strong> predstavlja upanje, da bo tema premagana. \u0160tiri sve\u010de, ki so lahko samo v vijoli\u010dni ali beli barvi, imajo posebno simboliko:<\/p>\n

    \u2013 predstavljajo \u0161tiri mejnike<\/strong> (stvarjenje, u\u010dlove\u010denje, odre\u0161enje, konec sveta);<\/p>\n

    \u2013 predstavljajo \u0161tiri strani neba<\/strong>: sever, jug, vzhod, zahod, kar govori o univerzalnosti Kristusovega u\u010dlove\u010denja za ves svet in vse ljudi;<\/p>\n

    \u2013 predstavljajo \u0161tiri letne \u010dase<\/strong>, kar pomeni, da je bilo Kristusovo rojstvo pomembno ne samo za tisti zgodovinski \u010das, v katerem je \u017eivel na Zemlji, ampak je pomembno za vse \u010dase in vsako dobo;<\/p>\n

    \u2013 predstavljajo \u010dlovekovo \u017eivljenje<\/strong>; (ob rojstvu) pri\u017egana sve\u010da je vsak trenutek manj\u0161a, kar govori o tem, da smo vedno bli\u017ee sklepu \u017eivljenja in nas spominja na tuzemsko minljivost.<\/p>\n

    Sve\u010de pri\u017eigamo tako, da na prvo adventno nedeljo pri\u017egemo prvo, na drugo adventno nedeljo poleg prve pri\u017egemo tudi drugo \u2013 in tako naprej do \u010detrte adventne nedelje, kar pomeni, da je v \u010dasu, ko se bli\u017eamo rojstvu Jezusa Kristusa, v prostoru vedno ve\u010d svetlobe<\/strong>. V duhovnem smislu to pomeni, \u010dim bli\u017ee smo Bogu, tem ve\u010d je svetlobe tudi v na\u0161ih \u017eivljenjih.<\/p>\n

    Nekateri razlagalci \u0161tiri sve\u010de in \u0161tiri adventne nedelje povezujejo tudi s \u0161tirimi obdobji zgodovine odre\u0161enja: 1. od stvarjenja do Abrahama, 2. od Abrahama do judovskih kraljev, 3. od judovskih kraljev do babilonske su\u017enosti, 4. od babilonske su\u017enosti do Kristusovega rojstva.<\/p>\n

    Vsaka sve\u010da ima svoj pomen<\/strong>
    \nJanez Kav\u010di\u010d iz \u0161empetrske \u017eupnije je razlo\u017eil: “Bog je ustvarjal iz usmiljenja – to poudarja prva sve\u010dka. Druga sve\u010dka nas spomni, da je Bog postal \u010dlovek. Da nas je odre\u0161il, ponazarja tretja adventna sve\u010dka. In \u010detrta sve\u010dka poudarja Jezusov ponovni prihod.”<\/em> Ob pri\u017eigu vsake izmed adventnih sve\u010d gre tudi za poglobitev samega vase in za tihe in iskrene \u017eelje.<\/p>\n

    Zanimive so tudi druge razlage pomena adventnih sve\u010d: prva naj bi simbolizirala pri\u010dakovanje ali upanje, druga sve\u010da simbolizira mir, tretja sve\u010da je simbol veselja, zato je ponekod ro\u017enate barve. Tu se pozornost od spokornosti in upanja obrne na bolj veselo vzdu\u0161je pri\u010dakovanja. \u010cetrta sve\u010da predstavlja ljubezen. Zanimivo je, da na sam bo\u017ei\u010d ponekod pri\u017egejo dodatno peto sve\u010do, ki jo postavijo v sredino kroga, torej v sredino adventnega ven\u010dka – simbolizira pa izpolnjeno obljubo prihoda bo\u017ejega sina. Peta sve\u010da je bele barve, imenujejo jo Kristusova sve\u010da.<\/p>\n

    Simbolizirajo lahko tudi \u0161tiri strani neba: sever, jug, vzhod, zahod, kar govori o univerzalnosti Kristusovega u\u010dlove\u010denja za ves svet in vse ljudi. Predstavljajo \u0161tiri letne \u010dase, kar pomeni, da je bilo Kristusovo rojstvo pomembno ne samo za tisti zgodovinski \u010das, v katerem je \u017eivel na Zemlji, ampak je pomembno za vse \u010dase in vsako dobo. Ali pa: \u0161tiri sve\u010de so simbol \u010dlovekovega \u017eivljenja: ob rojstvu pri\u017egana sve\u010da je vsak trenutek manj\u0161a, kar govori o tem, da smo vedno bli\u017ee sklepu \u017eivljenja in nas spominja na tuzemsko minljivost.Adventni venci naj bi bili narejeni brez dodatnega okrasja in to z namenom, da pride do izraza opisana simbolika.<\/p>\n

    Prvi ven\u010dek\u00a0 je bil za otroke v siroti\u0161nici<\/strong>
    \nIzvor adventnega ven\u010dka je iz Nem\u010dije: leta 1839 ga je prvi\u010d postavil evangeli\u010danski duhovnik za otroke v siroti\u0161nici. Tako jim je hotel pri\u010darati veselje in spodbuditi upanje. Njegov venec je bil pravzaprav leseno kolo in na njem je gorelo 19 rde\u010dih sve\u010d. Simbolizirale so dneve v tednu, \u0161tiri bele in \u0161tiri adventne nedelje. Pozneje so leseno kolo za\u010deli okra\u0161evati z zimzelenom, najve\u010dkrat vejami jelke. Obdr\u017eale pa so se le \u0161e \u0161tiri sve\u010de – toda te z mo\u010dno simboliko. Barve sve\u010d so sicer razli\u010dne v razli\u010dnih tradicijah, vendar pomen adventa predstavljajo predvsem vijoli\u010daste sve\u010de. To je barva spokornosti in posta, pa tudi barva pri\u010dakovanja.<\/p>\n

     <\/p>\n

     <\/p>\n

    Adventni \u010das \u2013 \u010das priprave na Bo\u017ei\u010d<\/strong><\/em><\/h2>\n

    Gre za liturgi\u010dni \u010das, ki mu rimska Cerkev, za razliko od vzhodnih Cerkva, za katere je \u010das priprave na Bo\u017ei\u010d samo nekaj dni, daje poseben poudarek. Pod zgodovinsko-kronolo\u0161kim vidikom razvoja liturgi\u010dnega leta vidimo, da se je adventni \u010das kot liturgi\u010dni \u010das priprave na Bo\u017ei\u010d razvil \u0161ele v 5. in 6. stoletju<\/strong>, \u010deprav najdemo prve sledove \u017ee v drugi polovici 4. stol., in sicer v galski Cerkvi<\/em><\/strong>, ki je bila v tesni povezanosti z vzhodno tradicijo,[1]<\/a> kjer so kr\u0161\u010devali na praznik Gospodovega razgla\u0161enja in imeli prej tri tedne priprave.<\/p>\n

    a) 2. stol.: velikono\u010dno tridnevje in velikono\u010dni \u010das<\/strong> ali petdesetdnevje;<\/p>\n

    b) 3. \u2013 4. stol.: postni \u010das;<\/strong><\/p>\n

    c) 4. stol.: bo\u017ei\u010d;<\/strong><\/p>\n

    \u010d) 5. \u2013 6. stol.: adventni \u010das.<\/strong><\/p>\n

    Rimska liturgija, ki ni poznala kr\u0161\u010devanja na praznik Gospodovega razgla\u0161enja pa je bil advent \u010das vesele priprave na bo\u017ei\u010d<\/strong>. Po 11. stol. so v Rimu adventno bogoslu\u017eje prilagodili bogoslu\u017eju postnega \u010dasa in opustili spev Te Deum<\/strong> pri jutranjicah in Glorio<\/strong> pri ma\u0161i.<\/p>\n

    Beseda advent je sestavljena iz glagola advenire<\/em><\/strong> = priti, bli\u017eati se; prihajati naproti. Adventus<\/em><\/strong> pomeni prihod<\/em><\/strong>. Torej ni samo \u010das pri\u010dakovanja nekoga, ki mora priti, ampak je \u017ee, tu in sedaj<\/em>, in prav to \u2018prihajanje\u2019 se torej obhaja. Kakor ima vsako liturgi\u010dno obhajanje trojni \u010dasovni pomen, tako tudi advent: je \u201cspomin\u201d<\/strong> preteklosti v kateri je Bog deloval, je \u201canticipacija\u201d<\/strong> prihodnosti v kateri bo Bog za\u010deto dovr\u0161il; je \u201csedanje znamenje\u201d<\/strong> bo\u017ejega daru, ki ga Bog daje, da bi rastel v danes (\u2018hodie\u2019), ki je anticipacija-obljuba prihodnjega. Sv. Janez nam v knjigi Razodetja takole izrazi: \u201cMilost vam in mir od njega, ki je, ki je bil in ki pride<\/em><\/strong>\u2026\u201d (Raz 1,4).[2]<\/a>Tako je torej advent ob dimenziji pri\u010dakovanja in pripravljanja na njegov prihod oznanilo in hkrati \u017ee obhajanje. Kristjanov advent je med \u017ee in \u0161e ne, med Kristusovim prvim in drugim prihodom. Prav iz tega sledi dvojni pomen liturgi\u010dnega praznovanja adventa: advent je priprava na bo\u017ei\u010dne praznike (prvi prihod bo\u017ejega Sina k ljudem) in usmeritev srca k drugemu Kristusovemu prihodu ob koncu \u010dasov. Ta dvojni Kristusov prihod je poudarjen v prvem adventnem hvalospevu<\/em><\/strong>:<\/p>\n

    \u201c\u2026 Pri svojem prvem prihodu se je poni\u017eal in postal \u010dlovek, da je izpolnil ve\u010dni na\u010drt odre\u0161enja in nam odprl pot v ve\u010dno zveli\u010danje. Ko bo spet pri\u0161el, v veli\u010dastju svoje slave, bomo o\u010ditno prejeli, kar nam je obljubljeno in kar v veri zaupno pri\u010dakujemo\u201d.<\/em><\/p>\n

    \u00a0<\/em><\/strong>Drugi adventni slavospev<\/em><\/strong> pa poudari dvojno pri\u010dakovanje Kristusa:<\/p>\n

    \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u201cVsi preroki so ga napovedovali<\/strong>, devi\u0161ka Mati ga je v neizrekljivi ljubezni nosila, Janez Krstnik je oznanjal njegov prihod in, ko je pri\u0161el, je nanj pokazal. <\/em><\/p>\n

    \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Naklonil nam je milost, da veseli pri\u010dakujemo<\/strong> skrivnost njegovega rojstva. Tako nas bo na\u0161el \u010duje\u010de v molitvi in vesele v prepevanju njegove slave\u201d.<\/em><\/p>\n

    Po misalu Pavla VI lahko delimo adventni \u010das na dva dela: od prve adventne nedelje do 16. decembra, ko je v liturgi\u010dnih tekstih v ospredju eshatolo\u0161ki vidik<\/em><\/strong>, to je, pri\u010dakovanje drugega Kristusovega prihoda; in od 17. do 24. decembra, ko nam liturgi\u010dna besedila poudarjajo bli\u017enjo pripravo<\/em><\/strong> na praznovanje Gospodovega rojstva.<\/p>\n

    \n

     <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Razlaga simbolike adventnega venca Adventni venec je iz rastlinja spleten venec s \u0161tirimi sve\u010dami, ki ponazarjajo \u0161tiri adventne nedelje. Kot okras in liturgi\u010dni simbol adventnega \u010dasa, prevzet od germanskih narodov, se je v Sloveniji uveljavil v osemdesetih letih 20. stoletja. … Beri naprej →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2218,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27],"tags":[],"class_list":["post-1631","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kateheza-starsi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1631","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2218"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1631"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1631\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1639,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1631\/revisions\/1639"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1631"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1631"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1631"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}