RISANKA O JANEZU KRSTNIKU2<\/a><\/p>\n Risanka je v angle\u0161\u010dini. Voditelj lahko izklopi zvok in jo pove v sloven\u0161\u010dini.<\/p>\n Za drugo triado:<\/p>\n RISANKA O JANEZU KRSTNIKU <\/a><\/p>\n <\/p>\n Janez Krstnik – Bil je zvest<\/p>\n VATIKAN<\/strong> (\u010detrtek, 15. december 2016, RV) \u2013 V sredi\u0161\u010du dana\u0161nje homilije pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka med jutranjo sveto ma\u0161o v kapeli Doma sv. Marte je bil lik Janeza Krstnika. Liturgija nas namre\u010d v teh dneh vabi k premi\u0161ljevanju o poslanstvu tega \u010dloveka, ki je \u017eivel v pu\u0161\u010davi, pridigal in kr\u0161\u010deval.<\/p>\n Vse ljudstvo je hodilo k njemu, tudi farizeji in u\u010ditelji postave, vendar z distanco, torej, da bi ga sodili in ne, da bi bili kr\u0161\u010deni. V dana\u0161njem evangeljskem odlomku Jezus mno\u017eico vpra\u0161a, kaj so \u0161li gledat v pu\u0161\u010davo: \u00bbTrs, ki ga veter maje? \u010cloveka, oble\u010denega v mehka obla\u010dila?<\/em>\u00ab Ne, kajti taki, ki se sijajno obla\u010dijo in razko\u0161no \u017eivijo, bivajo v kraljevskih pala\u010dah. Oziroma, nekateri \u00bbna \u0161kofovskih sede\u017eih<\/em>\u00ab, je dodal pape\u017e. Tisto, kar so \u0161li gledat, je bil prerok, \u00bb\u0161e ve\u010d kakor prerok<\/em>\u00ab, \u00bbmed rojenimi od \u017eena ni ve\u010djega od Janeza Krstnika<\/em>\u00ab, \u00bbzadnji prerok<\/em>\u00ab, kajti za njim pride Mesija. O razlogih za njegovo veli\u010dino je pape\u017e dejal \u0161e, da je bil \u00bb\u010dlovek, zvest tistemu, kar je od njega zahteval Gospod<\/em>\u00ab: \u00bbvelik je bil, ker je bil zvest<\/em>\u00ab.<\/p>\n Janez Krstnik je tvegal \u017eivljenje, toda bil je zvest<\/strong> \u00bbNajprej ta korak\u00ab<\/strong> Janez je vse te gre\u0161nike kr\u0161\u010deval, vendar s tem predhodnim majhnim korakom naprej. Vedel je namre\u010d, da bo preostalo po tem koraku storil Gospod. In ti ljudje so se spreobrnili. Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek je pojasnil, da je bil Janez Krstnik pastir, ki je razumel situacijo ljudi in jim je pomagal iti naprej z Gospodom. Bil pa je tudi edini med preroki, ki mu je bila dana milost, da je lahko pokazal Jezusa.<\/p>\n Veliki si lahko dovolijo dvomiti prav zato, ker so veliki<\/strong> Veliki si lahko dovolijo dvomiti prav zato, ker so veliki: \u00bbPrepri\u010dani so o svoji poklicanosti, toda vsaki\u010d, ko jim Gospod poka\u017ee novo pot, po kateri naj hodijo, podvomijo: ‘Toda to ni pravoverno, to je krivoversko, to ni Mesija, ki sem ga pri\u010dakoval.’<\/em>\u00ab To je delo hudi\u010da in prijateljev, ki mu pomagajo. Veli\u010dina Janeza, velikega, poslednjega v tisti vrsti vernikov, ki se je za\u010dela z Abramom, tistega, ki oznanja spreobrnjenje, tistega, ki ne uporablja polovi\u010dnih besed, da bi obsodil vzvi\u0161ene, je torej tudi v tem, da mu je na koncu \u017eivljenja dopu\u0161\u010deno podvomiti. To je program kr\u0161\u010danskega \u017eivljenja.<\/p>\n Milosti apostolskega poguma, apostolske ljubezni in dvomljenja<\/strong> <\/p>\n ASTEL GANDOLFO<\/strong> (sreda, 29. avgust 2012, RV) \u2013 Janez Krstnik je edini svetnik, pri katerem praznujemo tako dan njegovega rojstva kot smrti. Na to je spomnil pape\u017e Benedikt XVI. med dana\u0161njo splo\u0161no avdienco v Castel Gandolfu. Te se je med drugim udele\u017eilo preko 2.500 francoskih ministrantov, ki so te dni na romanju v Rimu. Tokratno katehezo pa je sveti o\u010de posvetil liturgi\u010dnemu prazniku mu\u010deni\u0161tva Janeza Krstnika, ki ga obhajamo na dana\u0161nji dan. \u010ca\u0161\u010denje tega svetnika je starodavno in globoko. \u017de evangelisti pi\u0161ejo o njegovem rojstvu, \u017eivljenju v pu\u0161\u010davi in pridiganju. Evangelist Marko v odlomku, ki smo ga sli\u0161ali pri bogoslu\u017eju danes, pa pi\u0161e tudi o njegovi dramati\u010dni smrti.<\/span><\/p>\n Lahko se vpra\u0161amo, od kod je izviralo to \u017eivljenje, tako mo\u010dna, po\u0161tena in dosledna notranjost; mo\u010d, ki se je zoperstavila mogo\u010dnikom; osebnost, ki se je v polnosti predala, da bi pripravila pot Gospodu. Vse to je izviralo preprosto iz odnosa z Bogom. Rde\u010da nit celotnega bivanja Janeza Krstnika je bila molitev. \u00bbJanez Krstnik je Bo\u017eji dar, za katerega sta dolgo molila njegova star\u0161a Zahar<\/em>ija in Elizabeta; je velik dar, ki ga s \u010dlove\u0161kega vidika ne bi bilo mogo\u010de pri\u010dakovati, toda Bogu ni ni\u010d nemogo\u010de<\/em>.\u00ab \u017de rojstvo Janeza Krstnika je bilo naznanjeno na kraju molitve, v jeruzalemskem templju, in sicer prav, ko je \u0161el Zaharija za\u017egat kadilo. Tudi rojstvo samo nato je bilo zaznamovano z molitvijo. Zaharijeve besede radosti, slave in hvale, ki jih vsako jutro ponavljamo pri hvalnicah, poveli\u010dujejo Bo\u017eje delovanje v zgodovini in prero\u0161ko nakazujejo Janezovo poslanstvo.<\/p>\n \u017divljenje Janeza Krstnika se tudi \u0161e v nadaljevanju hrani iz odnosa z Bogom. Zlasti v obdobju, ki ga je pre\u017eivel v pu\u0161\u010davi. Le-ta je namre\u010d \u00bbkraj sku\u0161njave, pa tudi kraj, kjer \u010dlovek za\u010duti lastno ubo\u0161tvo, saj je brez opore in mate<\/em>rialne gotovosti<\/em>\u00ab. Tam tako lahko doume, da je njegova edina trdna oporna to\u010dka Bog sam. Vendar pa Janez Krstnik ni le \u010dlovek molitve in stalnega stika z Bogom, ampak je tudi vodnik do le-tega, je dodal sveti o\u010de. V evangeliju po Luku beremo besede, s katerimi se u\u010denci obra\u010dajo na Jezusa: \u00bbGospod, nau\u010di nas moliti, kakor je tudi Janez nau\u010dil svoje u\u010dence<\/em>.\u00ab (Lk 11,1)<\/p>\n Praznik mu\u010deni\u0161tva Janeza Krstnika pa tudi nas, kristjane dana\u0161njega \u010dasa, spominja, da se pri ljubezni do Kristusa, njegove besede in resnice, ni mogo\u010de zatekati h kompromisom: \u00bbResnica je resnica in kompromisov pri tem ni<\/em>.\u00ab Kr\u0161\u010dansko \u017eivljenje tako reko\u010d zahteva mu\u010deni\u0161tvo, je nadaljeval Benedikt XVI. In sicer mu\u010deni\u0161tvo vsakodnevne zvestobe evangeliju, poguma za dopu\u0161\u010danje, da Kristus v nas raste in da on usmerja na\u0161e misli in delovanje. \u00bbToda to se v na\u0161em \u017eivljenju lahko zgodi le, \u010de je odnos z Bogom trden. Molitev ni izgubljen \u010das, ni kraja prostora za dejavnosti, \u010detudi so le-te apostolske, temve\u010d je ravno nasprotno: le \u010de smo zmo\u017eni \u017eiveti zvesto, redno in zaupanja polno molitev, nam bo Bog sam dal zmo\u017enost in mo\u010d, da \u017eivimo sre\u010dno in vedro, da premagujemo te\u017eave in da pogumno pri\u010dujemo zanj<\/em>.\u00ab<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Za prvo triado: RISANKA O JANEZU KRSTNIKU –\u00a0 RISANKA O JANEZU KRSTNIKU2 Risanka je v angle\u0161\u010dini. Voditelj lahko izklopi zvok in jo pove v sloven\u0161\u010dini. Za drugo triado: RISANKA O JANEZU KRSTNIKU Janez Krstnik – Bil je zvest VATIKAN … Beri naprej
\nNjegova veli\u010dina pa je bila vidna tudi v njegovem pridiganju, ki je bilo mo\u010dno. Farizejem, u\u010diteljem postave, duhovnikom je govoril tudi grde stvari. Ni jim dejal: \u00bbToda, dragi, lepo se obna\u0161ajte.<\/em>\u00ab Preprosto jih je imenoval \u00bbgadja zalega<\/em>\u00ab. Ni jim govoril v odtenkih, saj so se mu pribli\u017eali, da bi nadzirali. Njihovo srce ni bilo nikoli odprto: \u00bbgadja zalega<\/em>\u00ab. \u00bbTvegal je \u017eivljenje, toda bil je zvest. Kasneje je Herodu v obraz dejal: ‘Pre\u0161u\u0161tnik, ni ti dovoljeno \u017eiveti tako, pre\u0161u\u0161tnik!’<\/em>\u00ab To mu je rekel odkrito. Zanesljivo je, da \u010de bi nek \u017eupnik danes med nedeljsko pridigo dejal, da so med prisotnimi gadja zalega in mnogi pre\u0161u\u0161tniki, bi \u0161kof prejel pisma z zahtevami, naj tistega \u017eupnika po\u0161lje pro\u010d, saj \u017eali. Janez Krstnik je \u017ealil, je nadaljeval sveti o\u010de: \u00bbZakaj? Zaradi zvestobe svoji poklicanosti in resnici.<\/em>\u00ab<\/p>\n
\nPa vendar je bil Janez Krstnik z ljudmi razumevajo\u010d. Cestninarjem, ki so bili javni gre\u0161niki, saj so izkori\u0161\u010dali ljudstvo, je govoril, naj ne zahtevajo ve\u010d od tistega, kar je bilo pravi\u010dno. \u00bbZa\u010del je z malim. Potem bomo videli. In jih je kr\u0161\u010deval,<\/em>\u00ab tako je pripomnil pape\u017e Fran\u010di\u0161ek: \u00bbNajprej ta korak. Potem bomo videli.<\/em>\u00ab Podobno je vojakom in stra\u017earjem govoril, naj ne grozijo in ne ovadijo nikogar, naj bodo zadovoljni s svojo pla\u010do. To po pape\u017eevih besedah pomeni \u00bbne vstopiti v svet podkupovanja<\/em>\u00ab. Kakor, kadar te ustavi policist in napravi alkoholni test, katerega rezultat je nekoliko nad dovoljenim in nato sprejme podkupnino.<\/p>\n
\n\u010cetudi je bil velik, mo\u010dan in gotov v svoji poklicanosti, pa je tudi on imel \u00bbtemne trenutke\u00ab in \u00bbsvoje dvome\u00ab. Ko je bil v je\u010di, je za\u010del dvomiti, \u010deprav je prej krstil Jezusa, kajti ni bil Zveli\u010dar, kakor si ga je predstavljal. Tako je dva svoja u\u010denca poslal, da bi ga vpra\u0161ala, \u010de je zares On Mesija. Jezus je njegovo predstavo popravil z jasnim odgovorom. Naro\u010dil jima je, naj Janezu povesta, da slepi ponovno vidijo, gluhi sli\u0161ijo in mrtvi o\u017eivljajo.<\/p>\n
\nPrvi korak je stvari govoriti z resnico in od ljudi sprejeti tisto, kar lahko dajo: \u00bbProsimo Janeza za milost apostolskega poguma, da bi stvari vedno govorili z resnico, apostolske ljubezni, da bi ljudi sprejeli z malim, ki ga lahko dajo, prvi korak. Preostalo bo naredil Bog. In tudi za milost dvomljenja. Pogosto, morda na koncu \u017eivljenja, se nekdo lahko vpra\u0161a: ‘Toda ali je res vse tisto, kar sem verjel, ali je le fantazija?’ To je sku\u0161njava proti veri, proti Gospodu. Naj nam veliki Janez, ki je najmanj\u0161i v nebe\u0161kem kraljestvu in je zato velik, pomaga na tej poti po Gospodovih sledeh.<\/em>\u00ab<\/p>\nBenedikt XVI. katehezo posvetil Janezu Krstniku: Kompromisov pri resnici ni<\/h1>\n
![\"avdienca](\"http:\/\/www.exodus.si\/files\/dolfo.jpg\")
Janez Krstnik je za\u010del pridigati okoli leta 27 ali 28 po Kr. Ljudi je vabil, da \u00bbpripravijo pot za sprejem Gospoda in zravnajo ukrivljene steze svojega \u017eivljenja<\/em>\u00ab. Toda ni se omejil le na pridiganje o pokori in spreobrnjenju. Jezusa je prepoznal kot \u00bbBo\u017eje Jagnje<\/em>\u00ab in bil je tako globoko poni\u017een, da je v njem pokazal pravega Bo\u017ejega odposlanca. Sam pa se je umaknil na stran. Nazadnje je s krvjo izpri\u010dal svojo zvestobo Bo\u017ejim zapovedim in tako dopolnil svoje poslanstvo. Pape\u017e Benedikt XVI. je spomnil na besede meniha iz 9. stoletja, sv. Bede, ki je dejal, da je Janez Krstnik dal svoje \u017eivljenje za Jezusa Kristusa. Od njega so zahtevali, da zataji resnico. In ker tega ni storil, je umrl zanj, ki je Resnica.<\/p>\n