{"id":1755,"date":"2017-03-31T15:00:18","date_gmt":"2017-03-31T13:00:18","guid":{"rendered":"http:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1755"},"modified":"2017-03-31T15:08:15","modified_gmt":"2017-03-31T13:08:15","slug":"sveto-tridnevje-in-velika-noc","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1755","title":{"rendered":"SIMBOLI VELIKEGA TEDNA IN VELIKE NO\u010cI"},"content":{"rendered":"
\n
\n

Zapisano je vzeto\u00a0 iz \u017eupnijskega lista \u017eupnjie Trnje in Hrastnik.<\/p>\n

Simboli velikega tedna in velike no\u010di<\/h2>\n
\n
\n

Bogoslu\u017eno dogajanje velikega tedna prek bogate simbolike in izbora svetopisemskih besedil uvaja vernike v veliko no\u010d, ki je najve\u010dji in najpomembnej\u0161i kr\u0161\u010danski praznik. Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden<\/em>, ki ga za\u010denjamo na cvetno ali olj\u010dno nedeljo, vi\u0161ek velikega tedna<\/em> pa je velikono\u010dno tridnevje<\/em>: veliki \u010detrtek, veliki petek in velikono\u010dna vigilija na veliko soboto.<\/p>\n

<\/div>\n
\n
\"gf_vstali_kristus_x1d2381.jpg\"<\/a><\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n

Postni \u010das<\/em>, ki ga za\u010denjamo na pepelni\u010dno sredo in traja \u0161tirideset dni,(1) sklenemo z ve\u010derno ma\u0161o velikega \u010detrtka, ko nastopi velikono\u010dno tridnevje. Dnevom med \u010detrtkom in soboto dodajamo pridevnik veliki<\/em>, ker vsebujejo najgloblje sporo\u010dilo kr\u0161\u010danstva: pripovedujejo o postavitvi zakramentov evharistije in ma\u0161ni\u0161kega posve\u010danja ter o trpljenju, smrti in vstajenju Bo\u017ejega sina Jezusa Kristusa. Dogodke v Svetem pismu podrobno opisujejo vsi \u0161tirje evangelisti. Velikono\u010dno tridnevje Gospodovega trpljenja in vstajenja se za\u010dne z ve\u010derno ma\u0161o na veliki \u010detrtek, ima svoje sredi\u0161\u010de v velikono\u010dni vigiliji in se kon\u010da z ve\u010dernicami nedelje Gospodovega vstajenja.<\/p>\n

\n

Veliki \u010detrtek<\/h2>\n

Veliki \u010detrtek je dan evharistije in postavitve duhovni\u0161ke slu\u017ebe. Na ta dan se spominjamo obhajanja Jezusove zadnje ve\u010derje z apostoli,(2) ki predstavlja ustanovitev zakramenta evharistije.<\/p>\n

Krizmena ma\u0161a<\/strong><\/p>\n

Na veliki \u010detrtek dopoldne \u0161kofje ordinariji skupaj z zbranimi duhovniki in ljudstvom v stolnih cerkvah darujejo krizmene ma\u0161e, ki so ime dobile po sveti krizmi \u2013 olj\u010dnem olju, obogatenem z balzamom ali di\u0161avnicami, nad katerim \u0161kof zmoli posvetilno molitev. Dejanje posvetitve olja je pridr\u017eano \u0161kofu in ga opravlja samo enkrat na leto.<\/p>\n

Sveto krizmo duhovniki in \u0161kofje uporabljajo pri podeljevanju zakramentov (pri krstu, birmi ter diakonskem, ma\u0161ni\u0161kem in \u0161kofovskem posve\u010denju) in pri posvetitvi oltarja ali cerkve. Pri krizmeni ma\u0161i \u0161kof blagoslovi tudi krstno in bolni\u0161ko olje, ki se uporabljata pri podeljevanju zakramenta krsta oziroma bolni\u0161kega maziljenja. Duhovniki pri tej ma\u0161i obnovijo duhovni\u0161ke obljube in s tem poka\u017eejo medsebojno povezanost ter povezanost s \u0161kofom in stolno cerkvijo.<\/p>\n

Olje<\/strong><\/p>\n

Olje se uporablja v prehrani, kozmetiki in zdravilstvu. Zaradi \u0161irokega spektra uporabnosti je \u017ee v anti\u010dnih kulturah postalo znamenje zdravja, blagostanja in miru. Judje, ki so uporabljali olj\u010dno olje, so menili, da ima posebno versko ali nadnaravno mo\u010d. Besedi Kristus, ki izhaja iz gr\u0161\u010dine, in Mesija, ki izhaja iz hebrej\u0161\u010dine, imata isti pomen in pomenita maziljeni. Kristjana, ki prav tako pomeni maziljeni, \u0161kof ali duhovnik pri nekaterih zakramentih mazili z oljem.<\/p>\n

Spomin Jezusove zadnje ve\u010derje z u\u010denci<\/strong><\/p>\n

Na veliki \u010detrtek zve\u010der praznujemo postavitev dveh zakramentov: evharistije in ma\u0161ni\u0161kega posve\u010denja. Jezus je pri zadnji ve\u010derji, ko je s svojimi u\u010denci obhajal velikono\u010dno (pashalno) ve\u010derjo, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti u\u010dencem. Katoli\u010dani in \u0161tevilni drugi kristjani, verujemo, da je Jezus kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Zato nam ti dve prvini pomenita Jezusovo realno navzo\u010dnost med nami in ju \u010dastimo z vsem spo\u0161tovanjem. Veliki \u010detrtek zato velja za ustanovitveni dan evharistije, ko je Jezus daroval prvo evharisti\u010dno daritev ali ma\u0161a.(3) Obenem je postavil zapoved medsebojne ljubezni<\/em>, kar je simboli\u010dno udejanjil z umivanjem nog<\/em> u\u010dencem.<\/p>\n

Po koncu ma\u0161e duhovnik s spremstvom prenese mon\u0161tranco s posve\u010deno hostijo in posve\u010dene hostije, ki simbolizirajo Jezusovo navzo\u010dnost, iz tabernaklja na posebno mesto oz. v t. i. je\u010do, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.<\/p>\n

Na veliki \u010detrtek se v Cerkvi zahvaljujemo tudi za zakrament ma\u0161ni\u0161kega posve\u010denja, ki ga \u0161kofje v Cerkvi na Slovenskem diakonom podeljujejo na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija.<\/p>\n

Kruh in vino<\/strong><\/p>\n

Pri vsaki ma\u0161i se spominjamo Jezusove zadnje ve\u010derje z u\u010denci, pri kateri je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter u\u010dencem naro\u010dil, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Dejanje posvetitve ali lomljenja kruha je postalo razpoznavno znamenje po Jezusovem vstajenju, po \u010demer sta ga u\u010denca na poti v Emavs tudi prepoznala.(4)<\/p>\n

Simbola kruha in vina sta nerazdru\u017eljiva. Hrana in pija\u010da sta \u010dlove\u0161ki potrebi, zato kruh predstavlja osnovno hrano, ki je nujna za pre\u017eivetje. Jezus je kruh in vino zaradi njune sporo\u010dilnosti pri zadnji ve\u010derji izbral za znamenji njegovega telesa in krvi.<\/p>\n

Kruh in vino poleg posebnega pomena v okviru posvetitve pri ma\u0161i simbolizirata tudi cerkveno skupnost in njeno edinost. Kruh je pripravljen iz moke, ki se pridobiva iz \u0161tevilnih zmletih \u017eitnih zrn, vino pa iz mnogih grozdnih jagod. Prve kr\u0161\u010danske skupnosti so v teh prvinah videle znamenje edinosti Cerkve, saj je tudi Cerkev sestavljena iz \u0161tevilnih posameznikov, ki sobivajo v duhu edinosti.<\/p>\n

Kak\u0161en kruh so uporabljali prvi kristjani pri evharistiji? Najprej obi\u010dajen kruh, ki so ga spekli doma v obliki nizke plo\u0161\u010de (nekak\u0161ne lepinje), ki je imela na sredini vrezan kri\u017e. Po 9. stoletju pa je bil predpisan opresen oz. nekva\u0161en kruh. Tak kruh so Judje uporabljali pri svoji obredni velikono\u010dni ve\u010derji in ga je uporabljal tudi Jezus pri zadnji ve\u010derji. Nekva\u0161en kruh je bil prav tako okrogle oblike in so ga imenovali hostija, kar v latin\u0161\u010dini pomeni ‘\u017ertev’. Hostije se uporabljajo pri ma\u0161i \u0161e danes.<\/p>\n

Poimenovanje evharistije \u2013 ma\u0161e<\/strong><\/p>\n

Za poimenovanje in ozna\u010devanje zakramenta svete evharistije, ki ga je Jezus ustanovil pri zadnji ve\u010derji, so prvi kristjani uporabljali izraz lomljenje kruha, prav po zna\u010dilnem dejanju, ko so pri evharistiji lomili kruh. Pozneje se je uveljavil izraz evharistija, ki v gr\u0161kem jeziku pomeni ‘(za)hvala<\/em>‘. Nekateri tudi danes upravi\u010deno govorijo o zahvalni daritvi. \u0160ele v poznej\u0161i dobi se je uveljavil izraz ma\u0161a. Izhaja iz latinske besede mittere<\/em> (poslati, odposlati), saj so verniki pri ma\u0161i poslani, da jo uresni\u010dujejo v svojem \u017eivljenju. V starokr\u0161\u010danskih \u010dasih so v Rimu po evharisti\u010dni molitvi razlomili posve\u010deni kruh in ga po diakonih ‘poslali<\/em>‘ drugim cerkvam v mestu. Tam so jih dali v kelih, da bi tako pokazali, kako so ena sama Cerkev, ker obhajajo eno evharistijo. Posve\u010deni kruh pa so ‘poslali’ tudi bolnikom, ki se niso mogli udele\u017eiti evharistije, in mu\u010dencem, ki so bili zaprti v je\u010dah.<\/p>\n

Umivanje nog<\/strong><\/p>\n

Pri obredu umivanja nog<\/em>(5) \u0161kof ali duhovnik vzame posodo z vodo ter izbranim vernikom ali predstavnikom vernikov umije in obri\u0161e noge, s \u010dimer posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji ve\u010derji. Tako simboli\u010dno poka\u017ee, da je kljub dostojanstvu duhovni\u0161ke slu\u017ebe slu\u017eabnik zaupanim ljudem.<\/p>\n

Pri Judih je bilo umivanje nog znamenje gostoljubnosti in dobrodo\u0161lice gostu. Noge so gostom navadno umivali su\u017enji. Jezus je u\u010dence s tem dejanjem u\u010dil slu\u017eenja in poni\u017enosti, zato so tudi \u0161kofje in duhovniki poklicani, da \u0161kofiji, \u017eupniji ali skupnosti, ki jim je zaupana, slu\u017eijo v bratski ljubezni. Umivanje nog ima dva pomena: nekateri v njem bolj izpostavljajo spomin na krst, drugi pa povabilo k dejavni ljubezni do bli\u017enjega v nesebi\u010dnem slu\u017eenju.<\/p>\n

\n

Veliki petek<\/h2>\n

Na veliki petek se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na kri\u017eu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpolo\u017eenje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpolo\u017eljivi za Bo\u017ejo milost in spreobrnjenje srca.<\/p>\n

Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni ma\u0161e. Pri bogoslu\u017eju ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na kri\u017eu, molimo kri\u017eev pot.(6) Med obredi velikega petka beremo pasijon ali poro\u010dilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija,(7) \u010dastimo kri\u017e<\/em> v znamenje hvale\u017enosti in spo\u0161tovanja ter med drugim prosimo za sodobno dru\u017ebo in njene voditelje, za druga\u010de verujo\u010de in neverujo\u010de, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. Ob koncu je obhajilni obred. Duhovnik \u017ee posve\u010dene hostije, ki jih je prinesel iz je\u010de<\/em>, kamor jih je odnesel na veliki \u010detrtek, po zaklju\u010dku obreda odnese na novo mesto, tokrat v t. i. Bo\u017eji grob. V Katoli\u0161ki Cerkvi na veliki petek velja strogi post.<\/p>\n

\n

Velika sobota<\/h2>\n

Velika sobota je dan celodnevnega \u010da\u0161\u010denja Jezusa v Bo\u017ejem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Blagoslov velikono\u010dnih jedil<\/em> ima posebno simboliko.(8)<\/p>\n

Velikono\u010dno praznovanje se za\u010dne z obredi velikono\u010dne vigilije<\/em> (bdenja), ki nas s slovesnim bogoslu\u017ejem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikono\u010dni sve\u010di, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslu\u017eje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri ma\u0161i beremo ve\u010d svetopisemskih besedil kakor obi\u010dajno, ki predstavljajo na\u0161o odre\u0161enjsko zgodovino. Velikono\u010dni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslu\u017enega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij. \u0160kofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v kr\u0161\u010danstvo, ki so krst, obhajilo in birma.<\/p>\n

Ogenj<\/strong><\/p>\n

Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikono\u010dni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Ogenj<\/em> pou\u017eiva, ogreva, \u017ege, pre\u010di\u0161\u010duje \u2026, zato je \u017ee od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na ve\u010d mestih: npr. Bog se Mojzesu prika\u017ee v gore\u010dem grmu na gori Sinaj (prim. 2 Mz 3,2); Izraelce je na poti skozi pu\u0161\u010davo spremljal ognjeni steber, ki je bil znamenje Bo\u017eje navzo\u010dnosti (prim. 2 Mz 13,21\u201322) ter drugod, kjer ima vlogo pre\u010di\u0161\u010devanja.<\/p>\n

V Stari zavezi se ogenj uporablja kot simbol razodevanja Boga. Simbolizira namre\u010d Bo\u017ejo nepristopnost in svetost.<\/p>\n

Za kristjane je z ognjem najbolj izrazito povezan binko\u0161tni dogodek. Petdeset dni po veliki no\u010di se spominjamo prihoda Svetega Duha med apostole. Sveti Duh se je v \u0161umu, ki je nastal ob bli\u017eajo\u010dem se viharju, spustil nad apostole v obliki plamenu podobnega jezika (prim. Apd 2,1\u20133).<\/p>\n

Pri bogoslu\u017eju se ogenj uporablja pri slovesnih ma\u0161ah v kadilnici z \u017eare\u010dim ogljem, na katerega se nalaga kadilo. Ob veliki no\u010di se ogenj tudi blagoslavlja, saj simbolizira Kristusa, ki je lu\u010d sveta. Marsikje je navada, da bogoslu\u017eni sodelavci po obredu blagoslova ognja in vode, ki ga duhovnik opravi na veliko soboto zgodaj zjutraj, ogenj raznesejo po domovih vernikov. Ogenj, ki ga blagoslovimo tudi na za\u010detku velikono\u010dne vigilije, je znamenje zmage lu\u010di nad temo, topline nad mrazom, \u017eivljenja nad smrtjo. Tako hi\u0161a, ki sprejme blagoslovljeni ogenj, sprejme lu\u010d, ki je Jezus Kristus.<\/p>\n

Voda<\/strong><\/p>\n

Simbolika vode odkriva njen pomen v vsakdanjem \u017eivljenju. Kakor si \u010dlovek uma\u017ee telo, si lahko uma\u017ee tudi du\u0161o, zato jo moramo po potrebi tudi o\u010distiti. Voda je v razli\u010dnih kulturah znamenje notranjega o\u010di\u0161\u010devanja. Potopitev v vodo Gangesa za hindujce, v Nil za Egip\u010dane ali v Jordan za Jude je imela in ima \u0161e vedno velik pomen za odpu\u0161\u010danje grehov in notranje o\u010di\u0161\u010denje.<\/p>\n

V \u0161tevilnih kulturah, tudi pri Izraelcih, je poznano obredno o\u010di\u0161\u010devalno umivanje pred vstopom v tempelj ali na za\u010detku molitve. Umivanje rok pred molitvijo in jedjo nima samo higienske vloge, ampak nakazuje tudi na notranje o\u010di\u0161\u010denje. Voda, ki telesu omogo\u010da pre\u017eivetje, izra\u017ea tudi najgloblja hrepenenja \u010dlove\u0161kega bitja: sre\u010do, svobodo, ljubezen, resnico.(9) Vode, ki poplavijo in povzro\u010dajo razdejanja, lahko prina\u0161ajo tudi smrt. Ta dvojnost pomaga razumeti zakrament krsta, pri katerem je voda bistvena prvina in v katerem najdemo dva vidika: smrt greha in prerojenje za prejemanje milosti v novem \u017eivljenju.<\/p>\n

Spomin na krst je najbolj izrazit pri velikono\u010dnem bedenju (vigiliji) na veliko soboto. Ma\u0161nik blagoslovi krstno vodo in \u010de so pri bogoslu\u017eju navzo\u010di katehumeni, jih ob tej prilo\u017enosti krsti.<\/p>\n

Izhajajo\u010d iz simboli\u010dnega pomena vode pri krstu razumemo tudi uporabo blagoslovljene vode, ki nas spominja na prvi zakrament. Ma\u0161nik v\u010dasih na za\u010detku ma\u0161e (npr. v postnem \u010dasu) ob\u010destvo pokropi z vodo, ki jo je prej blagoslovil, s \u010dimer nas spomni, da smo bili kr\u0161\u010deni in pri krstu tudi o\u010di\u0161\u010deni grehov. Ta obred je nadomestil starodavno navado Cerkve, ko so si verniki v cerkvenem preddverju pred evharisti\u010dnim slavjem umili roke. Ta navada se je v dolo\u010deni meri ohranila do danes, saj verniki ob vstopu v cerkev pomo\u010dijo roko v blagoslovljeno vodo in se z njo pokri\u017eajo.<\/p>\n

Vodo uporabljamo tudi pri ma\u0161i. Potem ko ministrant duhovniku prinese kruh in vino, si ta umije roke. Nekdaj je bil za to prakti\u010dni razlog, saj si je duhovnik z darovi, ki so jih iz narave prina\u0161ali verniki, umazal roke. Ta obred je opisan \u017ee v bogoslu\u017enih besedilih sv. Hipolita Rimskega sredi 2. st. po Kristusu. Umivanje rok ima tudi simbolni pomen obrednega o\u010di\u0161\u010devanja. \u017deljo in pro\u0161njo, da bi se Bogu bli\u017eali skesani in o\u010di\u0161\u010deni, izra\u017ea tudi molitev, ki jo duhovnik tiho moli med umivanjem rok: \u00bbIzmij, Gospod, mojo krivdo in o\u010disti me mojih grehov.<\/em>\u00ab Duhovnik zlije nekaj kapljic vode tudi v kelih z vinom. To dejanje predstavlja zdru\u017eenje med vernikom (simbol vode) in Kristusom (simbol vina), kar nakazuje tiha duhovnikova molitev: \u00bbPo skrivnosti te vode in vina naj bomo dele\u017eni Bo\u017eje narave Kristusa, ki je postal dele\u017een na\u0161e \u010dlove\u0161ke narave.<\/em>\u00ab Voda in vino nas spominjata na Kristusovo smrt, ko sta iz njegove strani pritekli \u00bbkri in voda<\/em>\u00ab.<\/p>\n<\/div>\n

\n
\n
Trenutno ste tu:\u00a0<\/span>Domov<\/a> \u00bb<\/span> praznovanja<\/a> \u00bb<\/span> apr – jun<\/a> \u00bb<\/span> Velikono\u010dne jedi \u2013 pravila in simbolika<\/div>\n
\n

Velikono\u010dne jedi \u2013 pravila in simbolika<\/h2>\n
\"Print<\/a> \"Po\u0161lji<\/a><\/div>\n
<\/div>\n

\"kipFotolia<\/span><\/p>\n

Priprave na veliko no\u010d so \u017ee v polnem zamahu \u2013 pri tistih, ki se obi\u010dajev dr\u017eijo manj predvsem zaradi \u00bbentuziazma\u00ab trgovcev, pri tistih, ki se jih dr\u017eijo kot velevajo obi\u010daji, pa zato, ker je pred veliko no\u010djo \u010das 40-dnevnega posta. In to seveda pomeni, da se hkrati s postenjem veselijo dne, ko bodo lahko ponovno posegli po jedeh, ki so trenutno prepovedane.<\/p>\n

Kak\u0161no je velikono\u010dno \u00bbzaporedje\u00ab obi\u010dajev?<\/h3>\n

Datum velike no\u010di je od leta 325 dalje dolo\u010den na podlagi judovskega luninega koledarja in predstavlja prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, zato je velika no\u010d lahko med 22. marcem in 25. aprilom. Post se pri\u010dne \u017ee s pepelnico, obi\u010dajno pa se ga ne dr\u017eijo otroci, bolni in tisti, ki opravljajo te\u017eko fizi\u010dno delo \u2013 ti naj bi se ga dr\u017eali predvsem v petek pred veliko no\u010djo. (Pepelnici sledijo postne nedelje in cvetna nedelja, ko se blagoslovijo butarice.)<\/p>\n

\u010cetrtek pred veliko no\u010djo je zadnji dan, ko je \u0161e dovoljeno delati na zemlji, prat tako pa je treba do praznika poskrbeti, da je hi\u0161a temeljito o\u010di\u0161\u010dena in pospravljena \u2013 spomladansko \u010di\u0161\u010denje torej do takrat vendarle zaklju\u010dite.<\/p>\n

V soboto zjutraj je na vrsti blagoslov ognja in vode, in ogenj nam v dom obi\u010dajno prinesejo s tle\u010do drevesno gobo, ki hi\u0161o posebno odi\u0161avi, sicer pa nas njen dim spomni na to, da se je Bog Mojzesu ogla\u0161al iz gore\u010dega grma. Goba je imela v\u010dasih izjemno prakti\u010dno vrednost \u2013 ko \u0161e ni bilo plinskih in elektri\u010dnih \u0161tedilnikov, pa tudi v\u017eigalnikov ne, je bil prine\u0161eni ogenj velikega pomena za za\u010detek kuhanja velikono\u010dnih dobrot. Danes je lepo, \u010de z njo pri\u017egete sve\u010do, ki spomni na to, da je Jezus \u00bblu\u010d sveta\u00ab, ki je premagala satana, da je velika no\u010d zaradi vstajenja zmaga \u017eivljenja nad smrtjo, oziroma \u2013 za ateiste nekoliko preprosteje \u2013 dobro, ki je zmagalo nad zlim (zaradi \u010desar se v tem \u010dasu kurijo tudi kresovi).<\/p>\n

V soboto dopoldne se torej kuha, pe\u010de in barva pirhe, popoldne pa poteka tudi blagoslov oziroma \u00bb\u017eegen\u00ab velikono\u010dnih jedi, ki jih danes nalo\u017eimo v ko\u0161aro, v\u010dasih pa so z njimi napolnili jerbas. Pokrili naj bi jih z lepo izvezenim belim prti\u010dem, pojedli pa \u0161ele v nedeljo pri zajtrku, ko se vnemo od ma\u0161e. Pred ma\u0161o seveda ni dovoljeno jesti, saj naj bi blagoslovljene jedi po ma\u0161i jedli na te\u0161\u010de, zajtrk pa naj bi bil slovesen in po\u010dasen, jedli naj bi s spo\u0161tovanjem in hvale\u017enostjo \u2013 tako zato, ker gre za najve\u010dji kr\u0161\u010danski praznik, kot tudi iz povsem prakti\u010dnega razloga: ker je po postu te\u017eka, obilna in tudi mastna hrana precej\u0161en napor za na\u0161 \u017eelodec (torej \u0161e dobro, da gre za zajtrk, ki naj bi bil tudi po priporo\u010dilih strokovnjakov za prehrano najobilnej\u0161i obrok dneva). Sicer velja, da naj bi od vsake zna\u010dilne velikono\u010dne jedi zau\u017eili malo, po starem obi\u010daju pa naj bi zajtrk pri\u010deli tako, da \u00bbglava dru\u017eine\u00ab (o\u010de) prvi pirh razdeli med vse \u010dlane dru\u017eine.<\/p>\n

Jedi in njihova simbolika<\/h2>\n

Danes predstavljajo velikono\u010dne jedi simbol Jezusovega trpljenja, v\u010dasih pa je bilo nekoliko druga\u010de. Osnovne jedi ob tem prazniku so enake jedem, ki jih ob svoji \u00bbveliki no\u010di\u00ab oziroma pashi (prazniku re\u0161itve Izraelcev iz egiptovske su\u017enosti) u\u017eivajo Judje, ki svoj praznik ravno tako praznujejo v marcu ali aprilu: gre za meso (jagnjetino), kruh, vino in grenka zeli\u0161\u010da.<\/p>\n

Med vsemi jedmi se v Svetem pismu najpogosteje pojavlja kruh, ki predstavlja \u017eivljenje, hkrati pa tudi bo\u017ejo dobroto. Ponekod okrogel hleb kruha zamenjujejo s potico oziroma s poga\u010do, ki mora biti ravno tako okrogle oblike \u2013 tako spominja na Jezusovo trnovo krono.<\/p>\n

Meso \u2013 izbrali naj bi najbolj\u0161i kos, zato sploh ni nujno, da gre za klasi\u010dno slovensko \u0161unko \u2013 predstavlja Jezusovo telo. (Judje u\u017eivajo jagnjetino, v kr\u0161\u010danstvu pa je iz tega iz\u0161el nov pomen: Jezus je tisto jagnje, ki je trpelo in umrlo za nas.)<\/p>\n

Meso so Judje od nekdaj u\u017eivali skupaj z grenkimi zeli\u0161\u010di, ki so koristna za prebavo oziroma \u010di\u0161\u010denje telesa, in to se je ohranilo tudi pri kristjanih. Zato v vino namakamo brin ter u\u017eivamo hren, ki z grenkobo opozarjata na Jezusovo hrepenenje po Bo\u017eji bli\u017eini, hren pa ima \u0161e dodaten pomen: zaradi svoje oblike predstavlja \u017eeblje, s katerimi so Jezusa pribili na kri\u017e.<\/p>\n

\u017divilo, za katerega ateisti pogosto ne vedo, da spada med velikono\u010dne jedi, je pomaran\u010da. Ta predstavlja pija\u010do, ki so jo ponudili umirajo\u010demu Kristusu (pravzaprav je \u0161lo za gobo, namo\u010deno s kisom).<\/p>\n

Najve\u010d pomenov ima zagotovo jajce. Rde\u010de obarvane pirhe poznamo predvsem kot simbol krvi, ki jo je Jezus prelili za nas, predstavlja pa tudi vstajenje \u2013 tako kot pi\u0161\u010danec stre lupino in vstopi v \u017eivljenje, je iz groba vstal tudi Jezus. Ker jajce predstavlja vstop v novo \u017eivljenje, je za mnoge tudi simbol krsta in zato je bilo nekdaj pred veliko no\u010djo ve\u010dje \u0161tevilo krstov. Jajce poleg novega \u017eivljenja predstavlja tudi za\u010detek pomladi \u2013 tako kot koko\u0161 s svojo toploto poskrbi za \u017eivljenje v jajcu, tudi pomladno sonce poskrbi za dokon\u010den umik snega ter vzkalitev semen (pirhi so bili v\u010dasih rumeni in rde\u010di, saj ti dve barvi simbolizirata sonce). Jajce je torej podoba novega \u017eivljenja in rodovitnosti, simboli\u010dno pa predstavlja kozmi\u010dno jajce \u2013 torej celotno kreacijo.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n

Velika no\u010d<\/h2>\n

Velika no\u010d je najpomembnej\u0161i kr\u0161\u010danski praznik, ker se na ta dan spominjamo najve\u010djega \u010dude\u017ea in temelja na\u0161e vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Po starodavni slovenski navadi so po nekaterih \u017eupnijah t. i. vstajenjske procesije z Najsvetej\u0161im v razli\u010dnih oblikah v jutranjih urah.<\/p>\n

Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v mo\u010di vere, ki je prese\u017eni Bo\u017eji dar. \u010ceprav k razumevanju verske resnice pripomorejo \u0161tevilni materialni dokazi, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti.<\/p>\n

Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odre\u0161il, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokon\u010dne besede v na\u0161em \u017eivljenju, ampak nam je Jezus odprl pot v ve\u010dno \u017eivljenje. Odre\u0161enje odpira mo\u017enost za uresni\u010ditev posameznikove osebne svobode, s pomo\u010djo katere lahko \u010dlovek v polnosti \u017eivi prejete talente ter dokazuje, da je \u017eivljenje z Bogom mo\u010dnej\u0161e od smrti.<\/p>\n

Jezus je v svojem zemeljskem \u017eivljenju ve\u010dkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih<\/em>,(10) ki bo pomenila osvoboditev od brezupnega polo\u017eaja \u010dloveka v kon\u010dnem zemeljskem \u017eivljenju.<\/p>\n

Kristjani verujemo v Jezusovo vstajenje zaradi pri\u010devanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z o\u010ditnimi znamenji dokazal svojo istovetnost.(11) Dva u\u010denca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha (prim. Lk 24,13\u201335).<\/p>\n

Aleluja<\/strong><\/p>\n

Velika no\u010d je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izra\u017eam vzklik aleluja<\/em>, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu<\/em> in Yah<\/em>, kar pomeni: slavite Jahveja<\/em>, to je Boga. Alelujo pojemo pred evangelijem, ki je veselo oznanilo. Aleluja je star bogoslu\u017eni vzklik v \u010dast in hvalo Jahveju, ki se pogosto nahaja na za\u010detku in koncu psalmov.<\/p>\n

Veselje ob veliki no\u010di je te\u017eko izraziti z eno samo besedo, zato se beseda aleluja ve\u010dkrat ponavlja kot refren. Pred najve\u010djim Jezusovim \u010dude\u017eem, vstajenjem od mrtvih, \u010dlove\u0161ke besede ne zado\u0161\u010dajo. Petje aleluje je podobno vriskanju planinca v gorah, ki se na tak na\u010din veseli \u010dudovitega son\u010dnega vzhoda. Ob\u010dutij srca ne izpove z besedami, ampak jih izrazi z vriskanjem. Podobno se zgodi kristjanu: ob pogledu na Sonce \u2013 Jezusa Kristusa, ki je vz\u0161lo nad temo velikega petka, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajo\u010da, za\u010dudena, vesela aleluja.<\/p>\n

Staro ime za veliko no\u010d je pasha<\/em>, ki pomeni prehod v Bo\u017eje mesto, na \u010digar ulicah se poje aleluja<\/em> (prim. Tob 13,18). Pride ura, ko bo tudi v temine na\u0161ega \u017eivljenja posijalo neminljivo sonce in bomo peli ve\u010dno alelujo.<\/p>\n

\n

Velikono\u010dni ponedeljek<\/h2>\n

Na velikono\u010dni ponedeljek \u017eelimo kristjani utrditi na\u0161o vero v vstalega Jezusa tako, da veselo novico o vstajenju delimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo. Obiskovanja in osebna vo\u0161\u010dila so dobra prilo\u017enost za osebni stik in sporo\u010dilo upanja.<\/p>\n

\n

Nekatere dele besedila je uredil mag. Bo\u017eo Rustja.<\/p>\n

\n

(1) Iz \u0161tetja so izvzete nedelje v postnem \u010dasu, saj za kristjane vsak nedeljski dan pomeni ‘malo veliko no\u010d’.<\/p>\n

(2) Zapisi o pashalni ve\u010derji z u\u010denci in postavitvi Gospodove ve\u010derje: Mt 26,17\u201330; Mr 14,12\u201326; Lk 22,7\u201323 in Jn 13,21\u201330.<\/p>\n

(3) Zadnja ve\u010derja \u2013 postavitev evharistije \u2013 je opisana v treh sinopti\u010dnih evangelijih (Matej, Marko, Luka). Tu navajamo zapis po Markovem evangeliju: \u00bbMedtem ko so jedli, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: \u00bbVzemite, to je moje telo.\u00ab Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. In rekel jim je: \u00bbTo je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge\u00ab (Mr 14,22\u201324). Drugi evangelisti imajo opis postavitve evharistije na teh mestih: Mt 26,26\u201330; Lk 22,15\u201320. Postavitev evharistije opi\u0161e tudi sveti Pavel v pismu Korin\u010danom: 1 Kor 11,23\u201325.<\/p>\n

(4) Prim. Pot v Emavs v Lk 24,13\u201335.<\/p>\n

(5) Prim. Jn 13,1\u201320.<\/p>\n

(6) Ljudsko pobo\u017enost kri\u017eevega pota, ki je razdeljena na \u0161tirinajst postaj, molimo in premi\u0161ljujemo posebej v postnem \u010dasu. Po ve\u010dini katoli\u0161kih cerkva ali kapel so upodobitve postaj kri\u017eevega pota sestavni del bogoslu\u017enega prostora. Postaje kri\u017eevega pota so pre\u0161le v notranji bogoslu\u017eni prostor iz prvotnih postavitev v naravnem okolju, kjer so (in \u0161e vedno) stale kot kapelice kri\u017eevega pota. Molimo ga ob petkih na dan Jezusove smrti na kri\u017eu, pri nas pa je navada, da ga verniki v velikem \u0161tevilu molijo tudi ob nedeljah, zlasti na romarskih krajih ali v podru\u017eni\u010dnih cerkvah, kjer v premi\u0161ljevanju na\u0161ega odre\u0161enja hodijo od postaje do postaje in nosijo kri\u017e.<\/p>\n

(7) Pot od Oljske gore do Kalvarije, prim. Jn 18,1\u201319,42.<\/p>\n

(8) Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslu\u017enem opravilu (npr. v kapelah, pri kri\u017eih, kapelicah \u2026), ali med \u010da\u0161\u010denjem pri Bo\u017ejem grobu. Blagoslov jedil je obred ljudske pobo\u017enosti, namenjen zavedanju Bo\u017eje dobrote do \u010dloveka, da bi ta la\u017eje za\u010dutil Bo\u017ejo bli\u017eino in navzo\u010dnost v vsakdanjem \u017eivljenju. Velikono\u010dna jedila v dru\u017eini ustvarjajo Bo\u017eje okolje in so podoba velikono\u010dne ve\u010derje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi u\u010denci, ter ma\u0161ne daritve \u2013 velikono\u010dne gostije, na katero smo vsi povabljeni. Jedi, ki jih verniki prina\u0161ajo k blagoslovu (mednje sodijo kruh, meso, pirhi in hren), imajo posebno simboliko.<\/p>\n

(9) O vodi nam govori ve\u010d odlomkov v Svetem pismu: V Ps 42,2: \u00bbKakor hrepeni jelen po potokih voda, tako hrepeni moja du\u0161a po tebi, o Bog<\/em>\u00ab. V Jn 4,1\u201315 je opisan Jezusov pogovor s Samarijanko. Medtem ko \u017eena govori o naravni vodi, Jezus namiguje na drugo vodo, to je milost. Evangelist Janez jasno pove, da je \u017eiva voda Sveti Duh (prim. Jn 7,37\u201339).<\/p>\n

(10) Jezus prvi\u010d napove svojo smrt in vstajenje<\/em> (prim. Mt 16,21\u201328; Mr 8,31\u20139,1 in Lk 9,22\u201327); Jezus drugi\u010d napove svojo smrt in vstajenje<\/em> (prim. Mt 17,22\u201323; Mr 9,30\u201332 in Lk 9,43b\u201345); Jezus tretji\u010d napove svojo smrt in vstajenje<\/em> (prim. Mt 20,17\u201319; Mr 10,32\u201334 in Lk 18,31\u201334).<\/p>\n

(11) Prim. odlomke o Jezusovem vstajanju in prikazovanjih: Mt 28,1\u201320; Mr 16,1\u201318, Lk 24,1\u201349 in Jn 20,1\u201321,25.<\/p>\n

(RKC)<\/p>\n

\n<\/div>\n<\/div>\n<\/article>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zapisano je vzeto\u00a0 iz \u017eupnijskega lista \u017eupnjie Trnje in Hrastnik. Simboli velikega tedna in velike no\u010di Bogoslu\u017eno dogajanje velikega tedna prek bogate simbolike in izbora svetopisemskih besedil uvaja vernike v veliko no\u010d, ki je najve\u010dji in najpomembnej\u0161i kr\u0161\u010danski praznik. Vrhunec … Beri naprej →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2218,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-1755","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-splosno"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1755","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2218"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1755"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1755\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1765,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1755\/revisions\/1765"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1755"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1755"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1755"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}