{"id":1767,"date":"2017-04-03T08:56:13","date_gmt":"2017-04-03T06:56:13","guid":{"rendered":"http:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1767"},"modified":"2017-04-03T08:56:13","modified_gmt":"2017-04-03T06:56:13","slug":"marija-kot-nova-eva","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1767","title":{"rendered":"MARIJA kot nova EVA"},"content":{"rendered":"

MARIJA\u00a0<\/span>
\nV Svetem pismu\u00a0<\/span>
\nIN\u00a0<\/span>
\nPRI CERKVENIH O\u010cETIH<\/span><\/h2>\n
UVOD<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Marija se poimensko prvi\u010d pojavi v Novi zavezi, natan\u010dneje v Mt 1,18. \u017de mnogo prej pa lahko podobo Bo\u017eje matere zaslutimo v nekaterih starozaveznih prerokbah.\u00a0V svoji nalogi se bom osredoto\u010dila prav na te zgodnje omembe, in ob tem preu\u010dila zapise nekaterih cerkvenih o\u010detov, ki so \u017ee od 2. stoletja dalje pokazali na vzporednice med Evo in Marijo ali t.i. \u00bbNovo Evo\u00ab. V svoje seminarsko delo bom vklju\u010dila tudi interpretacijo \u017eensk, omenjenih v Stari zavezi, ki jih lahko ozna\u010dimo za \u00bbMarijine predpodobe\u00ab.
\nHkrati bom pri nalogi upo\u0161tevala nauk, ki se je razvil tekom stoletij, imenovan mariologija. Ta nauk glede bistvenih resnic temelji na tem, kar je zapisano v Lukovem ter Matejevem evangeliju.<\/p>\n

Navezovala se bom torej na posredne in neposredne omembe Marije v Svetem pismu ter pri cerkvenih o\u010detih. Vse skupaj pa bom posku\u0161ala podati v strnjeni celoti, ki bo slu\u017eila za hiter in logi\u010den pregled obravnavanega podro\u010dja.<\/p><\/div>\n

\n
<\/div>\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n
1. KONTINUITETA MED STARO IN NOVO ZAVEZO<\/span><\/span><\/strong><\/p>\n

Sveto pismo je sestavljeno iz sklopa razli\u010dnih tradicij, ki so nastale tako v ve\u010d zgodovinskih obdobjih kot tudi situacijah. Osnovna delitev Svetega pisma je na Staro zavezo in Novo zavezo. Kljub “delitvi” pa gre za celoto, ki nam preko poglobljenega branja pri\u010da o mo\u010dni medsebojni povezanosti.<\/p>\n

T.i. most med Staro zavezo in Novo zavezo predstavlja prav Marija. V Dogmati\u010dni konstituciji o Cerkvi je zapisano: “Ti prvotni dokumenti … polagoma vedno jasneje osvetljujejo podobo \u017eene, ki bo Odre\u0161enikova Mati. V tej lu\u010di je Odre\u0161enikova Mati prero\u0161ko nakazana \u017ee v obljubi zmage nad ka\u010do, tisti obljubi, ki je bila dana prvim star\u0161em po njihovem padcu v greh.” (C 55)
\nZato si bomo v nadaljevanju ogledali starozavezne predpodobe za Marijo.<\/p><\/div>\n

\n

1.1 Marija kot “Nova Eva”<\/span><\/strong><\/em><\/p>\n

Tradicija v okviru Katoli\u0161ke cerkve glede pojmovanja Marije kot nove Eve, obstaja \u017ee zelo dolgo. Marija predstavlja antipol Evi, ki je nad svet spustila zlo, medtem ko je sama na svet rodila Odre\u0161enika.<\/p><\/div>\n

\n
\n
\n\n\n\n
\n
Paralele lahko opazimo v:<\/p>\n

1 Mz 3,15<\/p>\n

“Sovra\u0161tvo bom naredil med teboj in \u017eeno
\nter med tvojim zarodom in njenim zarodom.
\nOn bo pre\u017eal na tvojo glavo,
\nti pa bo\u0161 pre\u017eala na njegovo peto.\u00ab\u00a0\u00a0 \u00a0<\/span><\/div>\n<\/td>\n

\n
\n

Jn 19,25-28<\/p>\n

Poleg Jezusovega kri\u017ea pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klop\u00e1jeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoje\u010dega u\u010denca, katerega je ljubil, je rekel materi: \u00bb\u017dena, glej, tvoj sin!\u00ab Potem je rekel u\u010dencu: \u00bbGlej, tvoja mati!\u00ab In od tiste ure jo je u\u010denec vzel k seb<\/span>i.<\/div>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

Zgodovino odre\u0161enja lahko vidimo kot dvojno gibanje: Eva je s svojimi dejanji, s svojim grehom povzro\u010dila “razpad \u010dlove\u0161tva”, obratno Marija, iz katere je pri\u0161el Mesija, predstavlja vse tiste Bo\u017eje otroke, “ki so bili neko\u010d razkropljeni po svetu, zdaj pa zdru\u017eeni v njenem Sinu”. (Buby 1995, 82)<\/p>\n<\/div>\n
\n
\n
\n\n\n\n
\n
1 Mz 3,17<\/p>\n

In \u010dloveku je rekel: “Ker si poslu\u0161al glas svoje \u017eene in jedel z drevesa, o katerem sem ti zapovedal in rekel: “Nikar ne jej z njega!” naj bo zaradi tebe prekleta zemlja; s trudom bo\u0161 jedel od nje vse dni svojega \u017eivljenja.
\n<\/span><\/div>\n<\/td>\n

\n
Lk 1,28-35<\/p>\n

Angel je vstopil k njej in rekel: “Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!”\u00a0Pri teh besedah se je vznemirila in premi\u0161ljevala, kak\u0161en pozdrav je to.\u00a0Angel ji je rekel: “Ne boj se, Marija, kajti na\u0161la si milost pri Bogu. Glej, spo\u010dela bo\u0161 in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvi\u0161jega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega o\u010deta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hi\u0161i vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.” Marija pa je rekla angelu: “Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam mo\u017ea?” Angel ji je odgovoril: “Sveti Duh bo pri\u0161el nadte in mo\u010d Najvi\u0161jega te bo obsen\u010dila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Bo\u017eji Sin.<\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
\n\n\n\n
\n
Naprej najdemo paralele v:<\/p>\n

1 Mz 3,20<\/p>\n

\u010clovek je imenoval svojo \u017eeno Eva,\u00a0ker je postala mati vseh \u017eivih.
\n<\/span><\/div>\n<\/td>\n

\n
\n

Jn 19,25-28<\/p>\n

Poleg Jezusovega kri\u017ea pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klop\u00e1jeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoje\u010dega u\u010denca, katerega je ljubil, je rekel materi: \u00bb\u017dena, glej, tvoj sin!\u00ab Potem je rekel u\u010dencu: \u00bbGlej, tvoja mati!\u00ab In od tiste ure jo je u\u010denec vzel k sebi.
\n<\/span><\/div>\n<\/td>\n

\n
\n
\nGal 4,26<\/p>\n

Oni Jeruzalem, ki je zgoraj, pa je svoboden in ta je na\u0161a mati.
\n<\/span><\/div>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

Jezusove besede na kri\u017eu ka\u017eejo na etimolo\u0161ko razlago Evinega imena (1Mz 3,20).
\nHkrati, \u010de se oziramo na Gal 4,26; tako kot je Cerkev, “Jeruzalem zgoraj in na\u0161a mati”, tako je tudi Marija mati tistih verujo\u010dih, ki so bili “prisotni na kri\u017eu”.<\/div>\n
\n1.2 Sara<\/span><\/strong><\/em><\/p>\n

Sara, Abrahamova \u017eena je tista, ki mu pomaga \u017eiveti v veri z Bogom. Njena zgodba se za\u010dne v 1Mz 12 in kon\u010da s pokopom v 1Mz 23,19<\/a> (kasneje \u0161e omembe v 1Mz 25,10<\/a> in 49,31<\/a>).<\/p>\n

Paralele z Marijo: Marija dobi podobno sporo\u010dilo preko Gabriela<br “page-break-before:=”” always;mso-break-type:section-break”=””><\/p><\/div>\n

\n
\n
\n\n\n\n
\n
1Mz 18,14<\/p>\n

“Ali je za Gospoda kaj prete\u017eko? Ko bom \u010dez leto dni v tem \u010dasu spet pri\u0161el k tebi, bo Sara imela sina.”<\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/td>\n

\n
Lk 1,35-37<\/p>\n

Angel ji je odgovoril: “Sveti Duh bo pri\u0161el nadte in mo\u010d Najvi\u0161jega te bo obsen\u010dila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Bo\u017eji Sin.\u00a0Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spo\u010dela sina v starosti; in to je \u0161esti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. Bogu namre\u010d ni ni\u010d nemogo\u010de.”<\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

Marija je kljub svoji devi\u0161kosti, posve\u010dena od Boga s sinom. Je model vere, ki je ne zapusti tekom celega \u017eivljenja. (Buby 1995, 134)<\/p>\n<\/div>\n
1.3 Rebeka<\/span><\/strong><\/em><\/p>\n

Opisana je v 1Mz 24,16: Bila je zelo lepega videza, devica, ki je \u0161e ni spoznal mo\u0161ki.\u00a0Je \u017eenska Izraela (dobi sina Jakoba, ki je kasneje imenovan Israel).\u00a0Poro\u010di se z Izakom, tekom pripovedi, pa se izve, da je nerodovitna in sicer vse do trenutka, ko moli k Bogu. Rodi Ezava in Jakoba, in slednjemu je tudi bolj naklonjena. Z iznajdljivostjo ji uspe prelisi\u010diti mo\u017ea Izaka, da je Jakob, mlaj\u0161i sin, dobil njegov blagoslov. Zaradi te zvija\u010de je moral oditi stran od matere, kar je ustvarilo paralelo z Marijo t.j. lo\u010ditev matere od sina.<\/p>\n

Do Marije pride klic preko Gabriela in imenovana je Devica Marija. Tudi ona je lo\u010dena od sina.\u00a0Vloga Marije v mesijanski obljubi, ki se je za\u010dela \u017ee z njenimi prednicami, se z njo nadaljuje.<\/p>\n<\/div>\n

1.4 Lea in Rahela<\/span><\/strong><\/em><\/p>\n

Sta sestri, njun o\u010de je Laban. Nekega dne Jakob, Izakov sin, zagleda Rahelo, mlaj\u0161o izmed sester, in se vanjo zaljubi. Laban mu jo obljubi v zameno za sedem let dela, a mu po sedmih letih pod pretvezo da Leo. Jakob pristane na zvezo z njo, zato da dobi Rahelo, pa mora delati \u0161e sedem let.<\/p>\n

Lea in Marija<\/em>
\nLea je nerodovitna, zaradi Jakobove naklonjenosti Raheli pred njo, jo je Bog ozdravil. Rodila mu je deset sinov.
\nPreko bo\u017eje pomo\u010di je Lea postala prednica dveh velikih mo\u017e Izraela, Mojzesa in Davida. To ji je bilo podarjeno.<\/p>\n

Paralele lahko opazimo v zvestobi mo\u017eu Jakobu, pa tudi v predanosti dru\u017einskemu \u017eivljenju. Ni ji neznano \u017ertvovanje za dru\u017eino.
\nMarija da \u017eivljenje Jezusu, ki je potomec Juda, enega izmed Leinih sinov. Tudi Marija je zvesta svoji dru\u017eini (zvestoba se navezuje na leta skrivanja zaradi pri\u010devanja Jezusovega nauka).<\/p>\n

O Raheli je prav tako sprva pisano, da je nerodovitna. Naposled pa s pomo\u010djo Boga zanosi. Bog jo usli\u0161i, ker govori iz ljubezni. Jakobu da dva sina, Jo\u017eefa in Benjamina.<\/p>\n

Rahela in Marija<\/em>
\nSorodni sta si v izgubi sina; Rahela izgubi sina Jo\u017eefa. Zapis o tem najdemo v Jer 31,15.
\nEvangelist Matej pove\u017ee dogodek Rahelinega \u017ealovanja z dogodkom pokola nedol\u017enih. Marija je tako kot Rahela polna \u017ealosti zaradi izgube svojega sina.<\/div>\n

\n
\n
\n\n\n\n
\n
Jer 31,15<\/p>\n

Tako govori Gospod:
\nGlas \u017ealovanja se sli\u0161i v Rami,
\nbridko jokanje.
\nRahela objokuje svoje otroke,
\nne da se potola\u017eiti zaradi otrok,
\nker jih ni ve\u010d.<\/span><\/div>\n<\/td>\n

\n
Mt 2,17-18<\/p>\n

Takrat se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Jeremiju:
\nGlas se je sli\u0161al v Rami,
\njok in veliko \u017ealovanje.
\nRahela je jokala za svojimi otroki
\nin se ni hotela potola\u017eiti.
\n<\/span><\/div>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

1.5 Mirjam<\/span><\/strong><\/em><\/p>\n

Povezavo s slednjo, najdemo \u017ee preko imena. Joahim in Ana naj bi poimenovala Marijo po Mirjam, ji s tem izkazala \u010dast.
\nEtimolo\u0161kih razlag imena Mirjam je kar 67, najbolj verjetno pa naj bi bilo, da ime ozna\u010duje osebo, ki je dostojanstvena, ki je \u010dudovita.\u00a0\u010ce se sklicujemo na vrstico v Lk 1,28<\/a>, je Marija tista, ki je obdarjena z milostjo.<\/p>\n

Marija poveli\u010duje Boga kot Odre\u0161enika, medtem ko Mirjam poje o Bo\u017eji slavi. Obe identificirata Boga kot Gospoda in kot Odre\u0161enika.
\nBeg Marije in Jo\u017eefa v Egipt, da bi se izognila Herodovi jezi, lahko ena\u010dimo z begom Mojzesa, Mirjam ter Arona pred faraonom.\u00a0Hkrati pa najdemo v Novi zavezi v Mt 2,13-15<\/a> direktno navezavo; Marija je hodila po isti zemlji kot njena predhodnica.<\/p>\n

Do enakih paralel pridemo s primerjavo atributov obeh \u017eensk. Mirjam je vodja, prerokinja, mediatorka, slu\u017eabnica, ljube\u010da oseba, \u017eenska, ki je u\u010dinkovito delovala v ozadju zgodovine odre\u0161enja \u010dlove\u0161tva.
\nKatoli\u0161ka tradicija pripisuje enake lastnosti Mariji v himnah. Bibli\u010dne vire za te izraze najdemo v Jn 2,1-11<\/a> ter Lk 1,28-45.<\/a>\u00a0(Buby 1995, 170)<\/p>\n<\/div>\n

1.6 Judita<\/span><\/strong><\/em><\/p>\n

Judita je junakinja istoimenske devterokanoni\u010dne knjige. Predstavlja ideal \u017eenske, namre\u010d Judita je s svojim pogumom, z zvija\u010do in drzno odlo\u010ditvijo re\u0161ila judovsko mesto v veliki nevarnosti. Iz zgodbe izvemo kako je asirski kralj Nebukadnezar premagal Medijce in se potem ma\u0161\u010deval nad tistimi ljudstvi, ki so mu v boju odrekli podporo. Med njimi so bili tudi Izraelci. Ma\u0161\u010devanje je v Nebukadnezarjevemu imenu opravljal vojskovodja Holofern. Holofern se znajde pred vrati mesta Betulija, ki se je \u017ee hotelo predati. Ko je Judita, mlada in lepa vdova to sli\u0161ala, je obljubila pomo\u010d. V molitvi se je zatekla h Gospodu in ga prosila pomo\u010di, nato pa od\u0161la v Holofernov \u0161otor. Pridobila si je njegovo naklonjenost in zaupanje, in ko se je opil in pijan zaspal, mu je z me\u010dem odsekala glavo. S Holofernovo glavo v torbi se je vrnila v Betulijo, v asirskem vojnem taboru pa je ob novici, Holofernove smrti, nastala zmeda in njihova vojska se je razbe\u017eala.
\nNjen opis zasledimo v Jdt 11,17:\u00a0Zakaj tvoja dekla je bogaboje\u010da, no\u010d in dan \u010dasti Boga neba. Zdaj bi rada ostala pri tebi, moj gospod. Pono\u010di pa bi tvoja dekla od\u0161la v dolino, da bi molila k Bogu; in Bog mi bo povedal, takoj ko se bodo pregre\u0161ili.
\nPredstavlja celotno verujo\u010de ljudstvo Izraela. To \u0161e posebej vidimo v kon\u010dni himni Jdt 16,1-17<\/a>.
\nV Mariji lahko vidimo enako absolutno zaupanje v Boga. Obe sta zgled tako v molitvi kot v verski vklju\u010denosti.<\/p>\n<\/div>\n

1.7 Tamara<\/span><\/strong><\/em><\/p>\n

Tamara je prva \u017eenska imenovana v genealogiji po Mt 1,3<\/a>. Bila je snaha Juda, poro\u010dena z Erom. Po mo\u017eevi smrti je preoble\u010dena v prostitutko s prevaro od Juda dobila potomca Pereca in Zeraha. Kljub svoji “nespodobni zgodbi” velja za svetopismesko \u017eeno obljube, ker je pomagala graditi Judovo rodbino, iz katere je iz\u0161el David in kasneje tudi Kristus (po sinu Perecu se rodbina nadaljuje).<\/p>\n

Marija, mati Jezusa, prav tako ni zanosila po svojem zaro\u010dencu. Tako kot je bila Tamara opro\u0161\u010dena krivde pred Bogom, je bila tudi Marija.<\/p>\n

1.8 Rahaba<\/span><\/strong><\/em><\/p>\n

Enako kot Tamara ni bila obsojena za prostitutko, tudi Rahaba ni bila, \u010deprav je opravljala ta poklic. Rahaba je hvaljena za svojo vero, gostoljubnost, ki je ena njenih najve\u010djih vrlin. Omenja se jo v Novi zavezi Heb 11,31<\/a>, Jak 2,25<\/a>.<\/p>\n

Tudi med zgodbo o Rahabi in Mariji najdemo nekaj vzporednic: obe sta tvegali smrtno kazen (Rahaba, ker je skrila mo\u017ea oglednika kljub navodilom kralja, in Marija, ker je zanosila izven zakona).
\nObe sta bili orodje Boga, preko katerega je prevzel oblast zemlje. Obe sta bili znamenje in primer vere.<\/p>\n<\/div>\n

1.9 Bat\u0161eba<\/span><\/strong><\/em><\/p>\n

Je izredno pomemben element v genealogiji po Mt 1,6<\/a>. (sicer ni omenjena pomensko, temve\u010d le kot Urijajeva \u017eena). Po mo\u017eevi smrti postane \u017eena Davida in mu da sina Salomona. Pogosto je imenovana tudi “kraljica mati”. Hkrati ima klju\u010dno vlogo pri razumevanju zadnje izmed \u017eensk, Marije. Tako kot Marija je tudi ona vklju\u010dena v dejanja Svetega Duha in v zgodovino odre\u0161enja. (Buby 1995, 212)<\/p>\n<\/div>\n

2. MARIOLOGIJA IN CERKVENI O\u010cETJE<\/span><\/strong><\/p>\n

2.1 Viri o Mariji<\/em><\/strong><\/span><\/p>\n

\u017de v uvodu sem omenila, da mariologija ali nauk o Mariji glede bistvenih resnic sloni na zapisanem v Lukovem in Matejevem evangeliju. Oba sta pisala o Jezusovem otro\u0161tvu; vseeno pa se njuna spisa zelo razlikujeta. Vsak je zapisal namre\u010d tisto, kar se mu je zdelo primerno za ljudi, katerim je bil evangelijski spis namenjen (Matej je pisal za Jude, svoje rojake, Luka je pisal za kristjane iz poganskega sveta z gr\u0161ko kulturo).<\/p>\n

Iz obeh zapisov izvemo naslednje:<\/p>\n