{"id":1781,"date":"2017-04-03T09:14:08","date_gmt":"2017-04-03T07:14:08","guid":{"rendered":"http:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1781"},"modified":"2017-04-03T09:14:08","modified_gmt":"2017-04-03T07:14:08","slug":"evharisticni-cudezi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1781","title":{"rendered":"EVHARISTI\u010cNI \u010cUDE\u017dI"},"content":{"rendered":"

Evharisti\u010dni \u010dude\u017ei<\/h1>\n
26. 6. 2005\u00a0|\u00a0Marjan Poga\u010dnik<\/a>\u00a0|\u00a0Vera in kultura – \u010dlanek iz DRu\u017eine<\/div>\n
\nPosebna znamenja, \u00bbevharisti\u010dni \u010dude\u017ei\u00ab, otipljivo razodevajo Kristusovo navzo\u010dnost v evharistiji<\/b><\/p>\n

Sveti Toma\u017e Akvinski pravi, da je evharistija sama na sebi najve\u010dji \u010dude\u017e: Jezus, ki kot Bog in \u010dlovek na poseben na\u010din postane navzo\u010d v kruhu in vinu.
\nVendar na\u0161i \u010duti ne dojemajo tega, kar se dogaja v njej. Samo vera ima dostop do skrivnosti te male hostije.
\nKer Bog pozna slabotnost na\u0161e vere, daje prek posebnih znamenj razumeti nekaj od tega, kar se resni\u010dno, vendar nevidno dogaja v trenutku posvetitve, ko postane Kristus, Bog in \u010dlovek, navzo\u010d v kruhu in vinu. Vrste tovrstnih znamenj so razli\u010dne: prikazovanje Jezusove podobe med posvetitvijo pri ma\u0161i, hostije, ki krvavijo ali se spremenijo v meso in kri, nerazlo\u017eljiva nesplesnitev kruha, ozdravljenja in spreobrnjenja med ma\u0161o ali \u010de\u0161\u010denjem Najsvetej\u0161ega …
\nResna literatura pozna vrsto znamenj, imenovanih tudi evharisti\u010dni \u010dude\u017ei. Francosko delo Prodiges eu\u00adcharistiques (Evharisti\u010dni \u010dude\u017ei)<\/i> jih denimo na\u0161teva 59: dvajset v Franciji, \u0161estnajst v Italiji, \u0161tiri v Belgiji, po enega pa v \u0160vici, na Portugalskem, v Nem\u010diji, na Poljskem in na severu Vietnama. Nedvomno obstajajo \u0161e drugi, ki niso dokumentirani. Trije evharisti\u010dni \u010dude\u017ei, o katerih poro\u010da to francosko delo, so se zgodili pred 13. stoletjem, \u0161tirinajst jih postavljajo v 13. stoletje, deset v 14. stoletje, \u0161est v 15. stoletje, pet v 16. stoletje, sedem v 17. stoletje, \u0161est v 18. stoletje, dva v 19. stoletje ter \u0161est v 20. stoletje. Vsa ta znamenja govorijo o tem, da je v evharistiji skrita mo\u010d, ki se razodene ob dolo\u010denih, povsem nepri\u010dakovanih okoli\u0161\u010dinah.
\nO enem najstarej\u0161ih \u010dude\u017eev poro\u010dajo iz dobe po 4. stoletju. Neki anahoret v pu\u0161\u010davi je dvomil o resni\u010dni Kristusovi navzo\u010dnosti v hostiji. O tem sta izvedela dva meniha in molila, da bi mu Bog dal znamenje. Ko se je pribli\u017eal oltarju za obhajilo, je prejel kos krvavega mesa.<\/p>\n

Hostija, ki se spremeni v meso<\/b>
\nNajbolj znani evharisti\u010dni \u010dude\u017e se je zgodil v 8. stoletju v Lancianu, <\/b>mestu v Abrucih v osrednji Italiji. V cerkvi sv. Legonciana je bazilijanski menih med ma\u0161evanjem za\u010del dvomiti o resni\u010dni Jezusovi navzo\u010dnosti v svetem obhajilu. Pred njegovimi o\u010dmi se je po posvetitvi hostija spremenila v kos mesa, vino pa v kri, ki se je zatem strdila v pet koscev razli\u010dnih velikosti in oblik. Verniki, ki so bili pri\u010da pojavu, so dogodek razglasili po mestu. Meso, ki ga je danes mogo\u010de videti v relikviariju, je veliko kakor hostija. Z vatikanskim dovoljenjem so te \u00bbrelikvije\u00ab med letoma 1970 in 1974 preiskovali. Pod vodstvom Svetovne zdravstvene organizacije so napravili ve\u010d kot petsto preiskav; pri njih je sodeloval znani profesor anatomije in patolo\u0161ke histologije Odoardo Linoli ob pomo\u010di profesorja Ruggera Bertellija. \u0160tudija, objavljena leta 1976 v \u017denevi in New Yorku, je pokazala, da je \u00bb\u010dude\u017eno meso\u00ab zares \u010dlove\u0161ko meso, sr\u010dno mi\u0161i\u010dno tkivo ter kri prava \u010dlove\u0161ka kri iz krvne skupine AB. V krvi so na\u0161li beljakovine v istih koli\u010dinah, kakor jih je najti v sve\u017ei krvi, ter minerale. Dejstvo, da sta meso in kri ostala v istem stanju dvanajst stoletij, \u010deprav sta izpostavljena zra\u010dnim in biolo\u0161kim vplivom, je nerazlo\u017eljiv pojav.
\nZelo znan je tudi evharisti\u010dni \u010dude\u017e v Bolseni<\/b>, ki je povezan z ustanovitvijo praznika sv. Re\u0161njega telesa. Trinajsto stoletje je zaznamovala po\u017eivitev vere v evharisti\u010dno Jezusovo navzo\u010dnost. Takrat je verno ljudstvo tudi prosilo in doseglo, da je duhovnik po posvetitvi povzdignil in pokazal hostijo. V tem stoletju se je sv. Julijani, redovnici iz Li\u010dgea v Belgiji ve\u010dkrat prikazal Jezus in prosil za praznik, na katerega bi se slovesno spominjali njegove navzo\u010dnosti v kruhu in vinu. Sv. Julijana je o tem pripovedovala tamkaj\u0161njemu \u0161kofu, ki je praznik za \u0161kofijo postavil leta 1248, ter Jacquesu Pantaleonu, poznej\u0161emu pape\u017eu Urbanu IV. Leta 1263 (ali 1264) se je duhovnik Peter Pra\u0161ki na romarski poti v Rim ustavil v vasici Bolsena ter daroval ma\u0161o na grobu sv. Kristine. Dvomil je o resni\u010dni evharisti\u010dni navzo\u010dnosti. Ko je prelomil hostijo, v rokah ni ve\u010d dr\u017eal posve\u010denega kruha, marve\u010d kos \u017eivega mesa, iz katerega so na korporal tekle kaplje krvi. Duhovnik je o tem obvestil pape\u017ea, ki je takrat prebival v bli\u017enjem mestu Orvieto. Urban IV. je dogodek dal preiskati in tudi sam pohitel v Bolseno. Dne 11. avgusta 1264 je postavil praznik sv. Re\u0161njega telesa in krvi za vso Cerkev. \u00bbRelikvije\u00ab \u010dude\u017ea v Bolseni hranijo v Orvietu in so bile prvi\u010d priznane leta 1949. Na korporalu je 83 kapelj krvi. Orvieto je znan po romanjih in pobo\u017enostih; tja so pogosto prihajali tudi pape\u017ei. Znani slikar Rafael je \u010dude\u017e upodobil na freski v vatikanskih lo\u017eah.<\/p>\n

Hostije, ki ne splesnijo<\/b>
\nItalijansko mesto Siena<\/b> je med drugim znano po hostijah, ki ne sple\u00adsnijo. Leta 1730 so na ve\u010der pred vnebovzetjem tatovi vlomili v tabernakelj bazilike sv. Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega v Sieni in odnesli ciborij s 351 posve\u010denimi hostijami. Obi\u010dajni tek na Piazza del Campo so 16. avgusta v znamenje \u017ealovanja opustili. Naslednje jutro so hostije na\u0161li v pu\u0161ici ubogih v cerkvi Santa Maria in Provenzano. Hostije se od takrat, ko so bile ukradene, niso spremenile. Dne 18. avgusta so jih v slovesni procesiji prenesli v cerkev sv. Fran\u010di\u0161ka. Teh hostij niso zau\u017eili. Ve\u010d kot petdeset let so jih hranili v tabernaklju. Na zahtevo pape\u017ea Pija X. so leta 1914 napravili fizikalno-kemijski pregled. Profesor Grimaldi takole kon\u010duje svoje poro\u010dilo: Hostije so obi\u010dajne velikosti, iz debelo mlete p\u0161eni\u010dne moke. Robovi so ostri, jasni, niso razmeh\u010dani. \u0160e bolj presenetljivo je, da ni nobene sledi \u010drvov, plesni ali kakega drugega \u017eivalskega ali zelenjavnega parazita, zna\u010dilnega za p\u0161eni\u010dno moko. In vendar ni ni\u010d bolj pokvarljivo in podvr\u017eeno spremenljivosti kot majhna hostija iz nekva\u0161enega kruha. P\u0161eni\u010dna moka je idealna za razvoj mikroorganizmov, za fermentacijo ali gnitje. Svete hostije iz Siene pa so v odli\u010dnem stanju v nasprotju z vsemi fizikalnimi in kemijskimi zakoni. Zgodil se je izjemen pojav: steklo mon\u0161trance je bilo pokrito s plesnijo, na hostiji pa ni bilo niti sledu o njej.<\/p>\n

Videnja Jezusa med \u010de\u0161\u010denjem Najsvetej\u0161ega<\/b>
\nV ve\u010d primerih so med posvetitvijo ali \u010de\u0161\u010denjem Najsvetej\u0161ega ugledali Jezusa v hostiji. Sveti Lovrenc Giustiniani je bil prvi patriarh v Benetkah. Ko je obhajal bo\u017ei\u010dno ma\u0161o v katedrali sv. Petra v Castellu, je imel takoj po posvetitvi videnje deteta Jezusa v hostiji. Tudi sveta Katarina Sienska je imela podobna videnja. Sveti Angeli iz Foligna pa se je Jezus prikazoval v hostiji pod podobo mladeni\u010da. Pred smrtjo je sveta Klara sprejela obisk pape\u017ea Inocenca IV. \u0160e istega dne je sprejela obhajilo, in ko so ji dali hostijo, se je prikazal otrok z ognjeno kroglo pod sabo.
\nZelo dobro je dokumentiran \u010dude\u017e iz Bordeauxa<\/b> v ju\u017eni Franciji, kjer je Kristusovo prikazanje videlo ve\u010d kot dvajset ljudi; ve\u010dina izmed njih je bila iz novoustanovljenega reda Svete dru\u017eine. Dne 3. februarja 1822 ob 16. uri je duhovnik Delort v kapeli na rue Mazarin izpostavil Najsvetej\u0161e. Hostijo je vzel iz tabernaklja in jo dal v mon\u0161tranco. Zatem je pokleknil pred oltar in ga pokadil. Ko je nehal blagoslavljati, je hostija izginila. Sreda mon\u0161trance je bila videti prazna. Prikazala sta se dva polkro\u017ena kosa hostije, nato pa doprsje izjemno lepega mo\u0161kega, starega okoli trideset let, svetlih las, ki so padala na ramena. Videti je bilo glavo, vrat in oprsje. V obraz je bil zelo bel. Okoli vratu je nosil temnorde\u010d \u0161al. Bila je \u017eiv, premikal se je in gledal ljudi. Desno roko je imel po\u00adlo\u017eeno na srce, levo pa je iztegoval k ljudstvu. Od \u010dasa do \u010dasa se je nagibal naprej in zdelo se je, kakor da takrat zapu\u0161\u010da mon\u0161tranco ali da blagoslavlja nekatere redovnice. Odzivi navzo\u010dih so bili razli\u010dni, opi\u00adsuje Bernard Peyrous v knjigi Miracle eucharistique (Evharisti\u010dni \u010dude\u017e).<\/i> Prikazanje jih je videlo vsaj \u0161tirinajst; nekateri so mislili, da imajo privid. Vendar niso mogli zanikati, da so to jasno videli pred seboj. Ve\u010dino je prevzelo mo\u010dno \u010dustvo, predvsem \u010de\u0161\u010denje in poni\u017enost. Ozra\u010dje je bilo zelo lepo, prikazanje ni prebudilo ni\u010d negativnega ali groze\u010dega. Prikazanje se je kon\u010dalo, ko je duhovnik hostijo vrnil v tabernakelj. Pri\u010de so o svojem videnju napisale izjave, ki so se med seboj mo\u010dno ujemale. V prikazanju, ki ga podrobneje opisuje Peyrous, je mogo\u010de videti ve\u010d poudarkov: Kristusovo lepoto in njegovo slavo, njegovo dobroto, ki jo izra\u017ea z blagoslavljanjem navzo\u010dih, njegovo osebno ljubezen (roko dr\u017ei na prsih, ki izra\u017eajo srce), pa tudi oblast (\u0161al, ki ga je nosil okrog vratu, je bil v tisti dobi znamenje vladanja v vojski).
\nO Jezusovih prikazovanjih med ma\u0161o ali evharisti\u010dno pobo\u017enostjo je \u0161e vrsta drugih pri\u010devanj. V \u017eupniji Ulmes de Saint-Florent<\/b> blizu Saumurja v Franciji se je 2. junija 1668 Jezus med \u010de\u0161\u010denjem Najsvetej\u0161ega, pri katerem je bilo okoli dvesto ljudi, prikazal v podobi mladeni\u010da, starega kak\u0161nih 25 let, ki je s sijo\u010dimi o\u010dmi gledal ljudstvo. \u0160kof v Angersu je priznal \u010dude\u017e. Podoben \u010dude\u017e je trajal ve\u010d kot pol ure pred ve\u010d kot \u0161estdesetimi ljudmi 22. decembra 1714 v cerkvi des Cordeliers v Marseillu<\/b>. V kraju Hartmansviller v Alzaciji so tri dni zapored, od 12. do 14. junija 1828, med \u010de\u0161\u010denjem Najsvetej\u0161ega v hostiji videli oprsje otroka s \u010dudovitim obrazom. V novej\u0161em \u010dasu sta znana dva tovrstna pojava: leta 1905 v kraju Saint-Andr\u00e9-de-la-R\u00e9union<\/b> in leta 1974 v Castelnau-de-Guers <\/b>v Franciji. V obeh primerih se je med ma\u0161o v hostiji prikazalo Kristusovo sveto obli\u010dje.
\nDruga\u010dne vrste \u010dude\u017e se je zgodil v Faverneyju<\/b>. Je eden izmed najbolje izpri\u010danih evharisti\u010dnih \u010dude\u017eev. V tej vasici v vzhodni Franciji, kjer je bil benediktinski samostan, ki je duhovno razpadal in ga je ogro\u017eal protestantizem, so na ve\u010der pred binko\u0161tnim praznikom leta 1608 imeli \u010de\u0161\u010denje Najsvetej\u0161ega. Zakristan je pripravil manj\u0161i oltar\u010dek: mizo s prtom ter lesen tabernakelj, na katerega so postavili mon\u0161tranco z dvema manj\u0161ima posve\u010denima hostijama. Sve\u010de, postavljene v kovinski sve\u010dnik, so vse osvetljevale. Na prt je bilo pripeto pismo pape\u017ea Klemena VIII. o podelitvi odpustkov.
\nV no\u010di z nedelje na binko\u0161tni ponedeljek so menihi oltar pustili, ne da bi ga varovali, skupaj z mon\u0161tranco na tabernaklju in posve\u010denima hostijama v njem. Ko so v ponedeljek zjutraj cerkev odprli, je bila vsa v dimu. Sve\u010de so vnele prt, mizo in tabernakelj. Vse je zgorelo. Celo vzno\u017eje sve\u010dnika se je stopilo. Ko se je dim razkadil, so opazili mon\u0161tranco, ki je stala v zraku, nekoliko nagnjena naprej, tam, kjer so jo pustili prej\u0161nji ve\u010der. Povsem je lebdela v prostoru. Mno\u017eica je pohitela v cerkev. Pri\u0161li so sosedje kapucini. Triintrideset ur, do torka zjutraj, je mon\u0161tranca lebdela na istem kraju. Na stotine ljudi je to videlo, tudi \u0161tevilni protestanti, ki jih je to prepri\u010dalo o resni\u010dni Jezusovi navzo\u010dnosti v evharistiji in so prestopili v katoli\u0161ko vero. V torek okoli desetih se je mon\u0161tranca sama po\u010dasti postavila na korporal, pripravljen pod njo. V \u010detrtek, 29. maja, se je za\u010dela uradna preiskava o \u010dude\u017eu. 54 izpra\u0161anih ljudi je o vsem sogla\u0161alo. Preiskava je bila zelo natan\u010dna. Po \u010dude\u017eu se je duhovno \u017eivljenje v samostanu obnovilo in vera se je utrdila v vsej pokrajini.<\/p>\n

\u00bbLete\u010de\u00ab hostije<\/b>
\nBla\u017eeni Rajmund iz Capue, \u017eivljenjepisec in duhovni o\u010de Katarine Sienske<\/b>, nam pripoveduje, da nekega dne, ko je obhajal ma\u0161o vpri\u010do Katarine, ni ve\u010d na\u0161el ko\u0161\u010dka hostije, ki ga je prej polo\u017eil na pateno. Skrbno ga je povsod iskal, toda zaman. Ob koncu ma\u0161e mu je Katarina pripovedovala o tem dogodku in mu povedala, da je Jezus sam vzel ko\u0161\u010dek hostije, ji ga prinesel in jo obhajal.
\nEnak pojav najdemo v \u017eivljenju svete Anne Marie Taigi (1769-1837), matere rimske dru\u017eine, ki je bila vsak dan pri ma\u0161i. Nekega dne, pi\u0161e kardinal Pedicini, se je pripravljala na obhajilo v cerkvi trinitarijancev v Rimu. Fran\u010di\u0161kanski pater, ki je obhajal ma\u0161o, se je obrnil, da bi pokazal hostijo, in dejal: \u00bbTo je Jagnje bo\u017eje.\u00ab Hostija, ki jo je imel v rokah, je na patrovo zgro\u017eenost odletela, ostala za trenutek v zraku in se dotaknila ustnic Anne Marie.
\nMarthe Robin<\/b>, francoska mistikinja (1902-1981), se je, kot pripoveduje njen duhovni o\u010de pater Finet, obhajala na presenetljiv na\u010din: \u00bbTakoj, ko je hostijo prejela, jo je vsrkala brez po\u017eiranja; tega ni bila sposobna. Tisti, ki so jo obhajali, so v\u010dasih imeli vtis, da se jim je hostija izmuznila iz rok, in sicer celo na daljavo, kot se je zgodilo meni. Trikrat se mi je hostija izmuznila iz rok na razdalji 20 centimetrov in strmoglavila v Marthina usta. Takrat je padla v ekstazo.\u00ab
\nO svojevrstnem \u010dude\u017eu pripovedujejo \u017eivljenjepisci svetega Janeza Boska. Pi\u0161ejo, da je med ma\u0161o pri\u0161lo do \u010dude\u017ene pomno\u017eitve hostij. Med neko ma\u0161o je me\u017enar pozabil ciborij v zakristiji. K obhajilu je \u0161lo ve\u010d kot \u0161eststo mladih. Ko je Janez odprl tabernakelj in vzel hostije, je videl, da jih je ostalo le \u0161e malo. Molil je takole: \u00bbO Jezus, kaj te stane, da pomno\u017ei\u0161 te hostije?\u00ab Ciborij se je takoj napolnil s hostijami in vsi mladi so lahko \u0161li k obhajilu.<\/p>\n

Dar prepoznavanja navzo\u010dnosti<\/b>
\nFrancoska mistikinja Marthe Robin je imela tudi dar, da je prepoznavala navzo\u010dnost evharisti\u010dnega Jezusa. Neko\u010d je pri\u0161el k njej neki duhovnik, da bi ji prinesel obhajilo. Dejala mu je: \u00bbGospoda ni tukaj.\u00ab \u00bbJe,\u00ab ji je odgovoril duhovnik, \u00bbevharistija je tukaj, v \u0161katlici.\u00ab Odprl jo je in videl, da je prazna. Hostijo so pozabili po\u00adlo\u017eiti vanjo. Nem\u0161ka mistikinja in stigmatiziranka Terezija Neumann, za katero se je za\u010del beatifikacijski postopek, je imela podoben dar: ko \u0161la mimo cerkve, je prepoznala, ali je v njej resni\u010dna evharisti\u010dna navzo\u010dnost ali ne.<\/p>\n

U\u017eivali so le evharistijo<\/b>
\nVe\u010d svetnikov in pri\u010devalcev je znanih po tem, da so dalj\u0161e obdobje u\u017eivali le hostijo. Le z evharistijo se je sv. Nikolaj iz Flue<\/b> hranil dvajset let, sv. Katarina Sienska osem, sv. Angela Folinjska dvanajst let, sv. Lidvina 28, Terezija Neumann 35, Marthe Robin petdeset let, od 1931 do 1981. Tudi Slovenka Magdalena Gornik od svojega trinajstega leta, od 25. septembra 1848, do smrti leta 1896, torej 48 let, ni u\u017eivala nobene zemeljske hrane. Ko je \u0161kof hotel preizkusiti sv. Nikolaja iz Flue – mesec dni mu niso prinesli ne jedi ne pija\u010de – je na vpra\u0161anje \u0161kofa, kako lahko zdr\u017ei, odgovoril: \u00bb\u010ce sem pri sveti ma\u0161i in prejmem sveto obhajilo, \u010dutim v sebi posebno mo\u010d in sladkost, ki me nasiti in nadomesti drugo hrano.\u00ab Sv. pater Pij<\/b> – o tem pi\u0161e p. Anton Nadrah v knji\u017eici Evharisti\u010dni \u010dude\u017ei <\/i>– se je oktobra in novembra 1911, ko je bil zaradi bolezni gost v samostanu v Venafru, hranil samo z evharistijo. Pa tudi sicer je vse \u017eivljenje u\u017eival zelo malo hrane in pija\u010de, ki sama zase ni mogla zado\u0161\u010dati za pre\u017eivetje, in \u0161e to zaradi pokor\u0161\u010dine predstojnikom.<\/p>\n

Ozdravljenja in spreobrnjenja <\/b>
\nZ evharisti\u010dno navzo\u010dnostjo so povezana \u0161e druga znamenja; znana so \u0161tevilna ozdravljenja in spreobrnjenja med ma\u0161o ali med \u010de\u0161\u010denjem Najsvetej\u0161ega. Med ozdravljenji v Lurdu, o katerih podrobneje pi\u0161e p. Nadrah v navedeni knji\u017eici, omenimo ozdravljenje Gabrijele Clausel iz Orana v severni Afriki, organizatorke \u0161tevilnih romanj v Lurd. Od leta 1940 naprej je bila zaradi revmati\u010dnega vnetja priklenjena na posteljo. Leta 1943 ji je odpovedala tudi prebava. Na veliki \u0161maren je bila vsako leto v Lurdu, leta 1943 pa si je za\u017eelela vsaj, da bi \u0161la doma v cerkev k ma\u0161i in obhajilu. Po povzdigovanju je postala nemirna, po obhajilu pa je za\u010dutila, da je ozdravljena. Ko so ljudje zapustili cerkev, je sama od\u0161la k oltarju, pokleknila in se zahvalila za ozdravljenje. Dne 12. septembra 1945 je enajst zdravnikov podpisalo, da si ozdravljenja te bolnice ne morejo razlo\u017eiti po naravni poti, ozdravljenje pa je za \u010dude\u017e razglasil oranski \u0161kof Lecaste. Marie Bigot je bila po operaciji glave hroma na polovico telesa. Med procesijo z Najsvetej\u0161im v Lurdu leta 1953 je za\u010dutila v hromi nogi toploto in je odtlej lahko hodila, popravil pa se ji je tudi vid in sluh. Mednarodna zdravni\u0161ka komisija je leta 1955 ugotovila popolno in trajno ozdravljenje bolnice, ki je zdravni\u0161ko nerazlo\u017eljivo.
\n\u00bbVidel sem velike stvari v Lurdu, bolnike, ki so vstajali in hodili pred mojimi o\u010dmi, na pol razpadla trupla, ki so vstajala. To so o\u010ditno manj\u0161i \u010dude\u017ei, kot je evharistija ali pa spreobrnjenje,\u00ab je zapisal francoski pisatelj Paul Claudel. Prav evharisti\u010dna Jezusova navzo\u010dnost se je tako dotaknila \u0161tevilnih osebnosti, da so za\u010dele verovati, od francoskega pesnika P\u00e9guyja do filozofov Jacquesa in Raisse Maritain. P. Libermann, ustanovitelj reda o\u010detov Svetega Duha, po rodu Jud, pripoveduje, kako je ob branju evangeljskega odlomka o kruhu \u017eivljenja v hipu za\u010del verovati v evharisti\u010dno navzo\u010dnost. Filozofinja Simone Weil pa je o svojem spreobrnjenju zapisala: \u00bbOstala sem na cerkvenem pragu, ne da bi se premaknila, negibna; moje srce je odneslo, upam, da za vedno, v Najsvetej\u0161i zakrament, izpostavljen na oltarju.\u00ab<\/p>\n

\u010cude\u017ei niso dokazi<\/span><\/b>
\nEvharisti\u010dni \u010dude\u017ei \u00bbso precej \u0161tevilni. So nekateri stari, pa tudi nedavni, in nih\u010de ne more re\u010di, da jih ne bo ve\u010d. Zdi se, da se pogosto pojavijo na krajih in v obdobjih, ko je vera ogro\u017eena. Tako pomenijo spodbudo, potrditev za kr\u0161\u010dansko ljudstvo. So sporo\u010dilo o bo\u017eji navzo\u010dnosti, spominjajo na njegovo solidarnost z ljudmi, na njegovo pozornost, dobroto do njih. To niso dokazi v znanstvenem pomenu besede in ne bi bilo primerno, \u010de bi jih analizirali s tega vidika. So znamenja, klici, dejanja ljubezni, izrazi bo\u017eje vsemogo\u010dnosti in svobode. Spodbujajo nas, da bi \u0161li naprej, da se ne bi bali ovir, da bi se oprli na mo\u010d, ki jo Bog daje dan za dnem in ki je nikoli ne manjka odlo\u010dnim in predanim du\u0161am,\u00ab pi\u0161e Bernard Peyrous v knjigi Evharisti\u010dni \u010dude\u017ei.<\/span>
\nTudi Nicolas Buttet, duhovnik in ustanovitelj Skupnosti Eucharistein, poudarja, da \u010dude\u017ei niso dokazi: \u00bbKristusova Beseda je edini zanesljivi in neomajni dokaz njegove resni\u010dne navzo\u010dnosti. Sicer pa \u010dude\u017e nikoli ne izklju\u010duje vere; \u0161e ve\u010d, zahteva jo. Tudi Jezus je delal \u010dude\u017ee, pa je marsikdo ob tem, ko jih je videl, zakrknil svoje srce, in ni veroval vanj. \u010cude\u017ei so nam tako lahko le v oporo pri verovanju.\u00ab<\/span><\/p>\n

Tudi mula je pokleknila<\/span><\/b>
\nZnana je zgodba iz \u017eivljenja <\/span>sv. Antona Padovanskega<\/span><\/b>, ki so ga ljudje mno\u017ei\u010dno poslu\u0161ali in se spreobra\u010dali. Krivoverci so se seveda grizli od zavisti, ker je imel Anton tolik\u0161en uspeh. Njihov voditelj, posestnik Bonvillo, se je hotel ponor\u010devati, zato je \u0161el stavit: \u00bbIn evharistija? Kristusovo telo? Na! pojdimo stavit! \u010ce bo moja mula, ki ji tri dni ne bom dal jesti ne piti, pokleknila pred evharistijo prej, kot pa se pognala v travo ali v oves pred svojim nosom, potem bom veroval tudi jaz.\u00ab Anton je stavo sprejel. Dolo\u010denega dne se je ljudstvo \u017ee zgodaj zjutraj zbralo na trgu. Bonvillo je komajda zadr\u017eeval mulo, ki je, sestradana, hotela muliti travo ob poti. Z druge strani pa se jim je \u017ee bli\u017eal sprevod s svetim Antonom, ki je slovesno opravljen prina\u0161al sveto Re\u0161nje telo. Muli so sneli brzdo, ji ponudili \u0161op sve\u017ee trave ter prednjo postavili golido ovsa. Ta pa ni niti za trenutek omahovala. Takoj je pokleknila, kakor da ni videla ni\u010d drugega. \u00bb\u010cude\u017e! \u010cude\u017e!\u00ab je kri\u010dala mno\u017eica, Bonvillo pa je vzkliknil, da veruje, in tudi sam pokleknil poleg svoje mule ter javno prosil odpu\u0161\u010danja. R. S.<\/span><\/p>\n

Magdalena Gornik: velika ljubezen do evharistije<\/span><\/b>
\n\u017divljenje slovenske mistikinje Magdalene Gornik (1835-1896) z Gore nad Sodra\u017eico je bilo izrazito povezano z evharistijo. Dominik Jane\u017e, \u017eupnik na Gori v letih od 1891 do 1902, ki jo je osebno poznal, pi\u0161e: \u00bbK ma\u0161i je silno rada hodila. \u010ce je bila doma, \u0161la je vselej k sv. ma\u0161i, potem ostala \u0161e v cerkvi, kjer se je pomudila \u0161e cel dopoldan notri dopopoldan. V zimskem \u010dasu se je \u0161la nekoliko pogret; noge so ji bile od mraza vse otekle in ozeble. (…) \u010ce je bilo sv. Re\u0161nje telo izpostavljeno, je bila ves \u010das zamaknjena, med pridigo pa je k sebi pri\u0161la, da je poslu\u0161ala.\u00ab<\/span>
\nImela je posebne darove, povezane z evharistijo: med ma\u0161o je do\u017eivljala videnja; pri ma\u0161i je bila s pomo\u010djo videnja, \u010deprav ni od\u0161la v cerkev (drugi so se \u010dudili, ko jim je po ma\u0161i govorila o njihovem obna\u0161anju med ma\u0161o); po pripovedovanju pri\u010d se je ve\u010dkrat primerilo, da se je med povzdigovanjem s posteljo vred nekoliko dvignila v zrak; prejemala je misti\u010dno obhajilo (obhajanec prejme evharistijo brez delivca obhajila, tudi na daljavo, iz rok Kristusa, Marije, katerega od angelov ali svetnikov). Podobno kot za druge mistikinje pa je tudi zanjo zna\u010dilen dar zaznavanja bli\u017eine evharstije. \u017dupnik Jane\u017e je zapisal: \u00bbKadar je duhovnik nesel bolniku sveto popotnico, tudi v no\u010dnih urah, ko ni pozvonilo, je takoj vedela, vstala in pokleknila. Tudi \u010de je bila takrat v zamaknjenju, je to vselej vedela in tudi v zamaknjenju po\u010dastila sv. Re\u0161nje telo.\u00ab<\/span><\/p>\n

Viri:<\/span>
\nNicolas Buttet: <\/span>Eucharistie a l’\u00e9cole des saints<\/span><\/i> (Evharistija v \u0161oli svetnikov), Paris, 2000<\/span>
\nP. Anton Nadrah: <\/span>Evharisti\u010dni \u010dude\u017ei<\/span><\/i>, Sti\u010dna, 2004.<\/span>
\nBernard Peyrous: <\/span>Miracle eucharistique, R\u00e9cit et t\u00e9moignages des \u00e9v\u00e9nements de Bordeaux<\/span><\/i>, 1822.<\/span><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Evharisti\u010dni \u010dude\u017ei 26. 6. 2005\u00a0|\u00a0Marjan Poga\u010dnik\u00a0|\u00a0Vera in kultura – \u010dlanek iz DRu\u017eine Posebna znamenja, \u00bbevharisti\u010dni \u010dude\u017ei\u00ab, otipljivo razodevajo Kristusovo navzo\u010dnost v evharistiji Sveti Toma\u017e Akvinski pravi, da je evharistija sama na sebi najve\u010dji \u010dude\u017e: Jezus, ki kot Bog in \u010dlovek … Beri naprej →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2218,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[23],"tags":[],"class_list":["post-1781","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kateheza-i-triada"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1781","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2218"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1781"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1781\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1783,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1781\/revisions\/1783"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1781"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1781"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1781"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}