OTROCI NAJ SI V ZVEZEK ZA VSAK DAN NARI\u0160EJO EN SIMBOL.<\/p>\n
Cvetna nedelja – zelenje, butarca ali palmova veja<\/p>\n
velik \u010detrtek – kruh in kelih – rojstni dan evharistije<\/p>\n
velik petek – kri\u017e<\/p>\n
velika sobota – vstali jezus<\/p>\n
Simbolika cvetne nedelje<\/strong><\/p>\n Bogoslu\u017eje, ki poteka od cvetne do velikono\u010dne nedelje, zaznamuje bogata simbolika, ki pomaga h globljemu razumevanju jedra kr\u0161\u010danskega verovanja.<\/p>\n Na cvetno nedeljo izstopajo trije simboli:\u00a0pot<\/em>,\u00a0zelenje<\/em>\u00a0in vzklik\u00a0hozana<\/em>. Nomadsko ljudstvo Izrael je svojo zgodovino razumelo kot\u00a0popotovanje<\/em>, ki se je za\u010delo s prao\u010detom Abrahamom, ki se je po Bo\u017ejem klicu odpravil na pot v obljubljeno de\u017eelo. Simbol\u00a0poti<\/em>\u00a0nastopa tudi v Jezusovem \u017eivljenju (prim.\u00a0Mt<\/em>\u00a07,13 in sl.; 19,29; 22,16) in dose\u017ee vrhunec v izreku: \u00bbJaz sem pot, resnica in \u017eivljenje<\/em>\u00ab (prim.\u00a0Jn<\/em>\u00a014,6a). Jezusovo javno delovanje je v Novi zavezi opisano kot stalno popotovanje v Galileji in Judeji, dokler osamljen ne umre na kri\u017eu. Kot Vstali spremlja dva u\u010denca na poti v Emavs (prim.\u00a0Lk 24,13\u201335<\/em><\/a>). To je simbol, da spremlja tudi Cerkev na njeni poti skozi zgodovino, jo podpira z mo\u010djo Svetega Duha. Verniki v spomin na\u00a0Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem[2]<\/a><\/em>\u00a0oblikujejo procesijo, ki se za\u010denja na prostem in se kon\u010da v bogoslu\u017enem prostoru.<\/p>\n Jezusa so ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z\u00a0zelenjem<\/em>, ki je v na\u0161ih krajih povezano s tradicijo izdelovanja butar oziroma s pripravo olj\u010dnih vejic. Oljka je odporno sredozemsko zimzeleno drevo, ki je simbol miru in sprave (prim. 1\u00a0Mz<\/em>\u00a08,11),\u00a0zelenje<\/em>\u00a0pa predstavlja rodovitnost in \u017eivljenje.\u00a0Palmove veje<\/em>, ki jih v zapisu izrecno omenja le evangelist Janez, so simbol zmagoslavja in kraljevanja, zato so Jezusa pozdravljali kot kralja, ki prihaja v Jeruzalem.[3]<\/a><\/p>\n Ob vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa, ki je jezdil na oslu, pozdravljali z vzkliki\u00a0hozana<\/em>,[4]<\/a>\u00a0s \u010dimer so izra\u017eali vero v Kristusa kot v kralja in Odre\u0161enika. Beseda\u00a0hozana<\/em>\u00a0je sicer v vsakodnevni bogoslu\u017eni rabi pri ma\u0161i, saj kristjani s to molitvijo pred povzdigovanjem izpovedujejo vero v Odre\u0161enika v posve\u010denem kruhu in vinu.<\/p>\n Evangeljsko poro\u010dilo o pasijonu in obredi cvetne nedelje uvedejo vernike v dogodke velikega tridnevja ter ponudijo panoramski pregled nad celotnim dogajanjem. Bogoslu\u017eje cvetne nedelje strne v sebi najpomembnej\u0161e dogodke Kristusove zadnje ve\u010derje, trpljenja in smrti, ki jih Cerkev na veliki \u010detrtek, veliki petek in veliko soboto obhaja posami\u010dno in bolj poglobljeno.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Bogoslu\u017eno dogajanje velikega tedna z bogato simboliko in izborom svetopisemskih besedil uvaja vernike v veliko no\u010d, ki je najve\u010dji in najpomembnej\u0161i kr\u0161\u010danski praznik. Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden<\/em>, ki ga za\u010denjamo na cvetno ali olj\u010dno nedeljo, vi\u0161ek pa je velikono\u010dno tridnevje<\/em>: veliki \u010detrtek, veliki petek, velika sobota in velika no\u010d.[1]<\/a><\/p>\n Postni \u010das<\/em>, ki ga za\u010denjamo na pepelni\u010dno sredo in traja \u0161tirideset dni,[2]<\/a> sklenemo z ve\u010derno ma\u0161o velikega \u010detrtka, ko nastopi velikono\u010dno tridnevje<\/em>. Dnevom med \u010detrtkom in soboto dodajamo pridevnik veliki<\/em>, ker vsebujejo najgloblje sporo\u010dilo kr\u0161\u010danstva: pripovedujejo o postavitvi zakramentov evharistije in ma\u0161ni\u0161kega posve\u010danja ter o trpljenju, smrti in vstajenju Bo\u017ejega sina Jezusa Kristusa. Dogodke v Svetem pismu<\/em> podrobno opisujejo vsi \u0161tirje evangelisti. Velikono\u010dno tridnevje Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja se za\u010dne z ve\u010derno ma\u0161o na veliki \u010detrtek, ima svoje sredi\u0161\u010de v velikono\u010dni vigiliji in se kon\u010da z ve\u010dernicami nedelje Gospodovega vstajenja.<\/p>\n Krizmena ma\u0161a, ki jo \u0161kofje obhajajo na veliki \u010detrtek dopoldne, \u0161e ne sodi v velikono\u010dno tridnevje<\/strong><\/p>\n Na veliki \u010detrtek dopoldne \u0161kofje ordinariji skupaj z duhovniki in ljudstvom v stolnih cerkvah darujejo krizmene ma\u0161e<\/em>, ki so ime dobile po sveti krizmi<\/em> \u2013 olj\u010dnem olju, obogatenem z balzamom ali di\u0161avnicami, nad katerim \u0161kof zmoli posvetilno molitev. Dejanje posvetitve<\/em> olja je pridr\u017eano \u0161kofu in ga opravlja samo enkrat na leto.<\/p>\n Sveto krizmo<\/em> duhovniki in \u0161kofje uporabljajo pri podeljevanju zakramentov (pri krstu, birmi ter diakonskem, ma\u0161ni\u0161kem in \u0161kofovskem posve\u010denju) ter pri posvetitvi oltarja ali cerkve. Pri krizmeni ma\u0161i<\/em> \u0161kof blagoslovi tudi krstno in bolni\u0161ko olje, ki se uporabljata pri podeljevanju zakramenta krsta oziroma bolni\u0161kega maziljenja. Duhovniki pri tej ma\u0161i obnovijo duhovni\u0161ke obljube in s tem poka\u017eejo medsebojno povezanost ter povezanost s \u0161kofom in stolno cerkvijo.<\/p>\n Olje<\/strong><\/p>\n Olje<\/em> je bilo \u010dloveku \u017ee od nekdaj dragocena snov. Uporablja se v prehrani, kozmetiki in zdravilstvu. Zaradi mnogovrstne simbolike so olje uporabljali \u017ee v starozaveznem bogoslu\u017eju (prim. 2 Mz 27,20<\/a><\/em>). Poleg tega je \u017ee v anti\u010dnih kulturah postalo znamenje zdravja, blagostanja in miru. Judje, ki so uporabljali olj\u010dno olje, so menili, da ima posebno versko ali nadnaravno mo\u010d. Besedi Kristus<\/em>, ki izhaja iz gr\u0161\u010dine, in Mesija<\/em>, ki izhaja iz hebrej\u0161\u010dine, imata isti pomen in pomenita maziljeni<\/em>. Kristjana, ki prav tako pomeni maziljeni<\/em>, \u0161kof ali duhovnik pri nekaterih zakramentih mazili z oljem, s \u010dimer snov postane vidno znamenje nevidne milosti za osebe in stvari, ki so z njo maziljene.<\/p>\n Veliki \u010detrtek je dan evharistije in postavitve duhovni\u0161ke slu\u017ebe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje ve\u010derje z apostoli<\/em>,[3]<\/a> ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter slu\u017eenja drug drugemu.<\/p>\n Spomin Jezusove zadnje ve\u010derje z u\u010denci<\/strong><\/p>\n Na veliki \u010detrtek zve\u010der praznujemo postavitev dveh zakramentov<\/em>: evharistije<\/em> in ma\u0161ni\u0161kega posve\u010denja<\/em>. Jezus je pri zadnji ve\u010derji, ko je s svojimi u\u010denci obhajal velikono\u010dno (pashalno) ve\u010derjo, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti u\u010dencem. Katoli\u010dani in drugi kristjani, verujemo, da je Jezus kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Omejeni prvini pomenita Jezusovo realno navzo\u010dnost med nami in ju \u010dastimo z vsem spo\u0161tovanjem.[4]<\/a> Veliki \u010detrtek zato velja za ustanovitveni dan evharistije, ko je Jezus daroval prvo evharisti\u010dno daritev ali ma\u0161o.[5]<\/a> Evharistija je zakrament Bo\u017eje ljubezni do ljudi in zakrament edinosti Cerkve, z njo pa se uresni\u010duje tudi edinost Bo\u017ejega ljudstva. Pri evharistiji se spominjamo smrti in vstajenja Kristusa. Kristus je na veliki \u010detrtek postavil zapoved medsebojne ljubezni<\/em>, kar je simboli\u010dno udejanjil z umivanjem nog<\/em> u\u010dencem (prim. Jn<\/em> 13,1\u201320<\/a>).<\/p>\n Po koncu ma\u0161e duhovnik s spremstvom prenese mon\u0161tranco[6]<\/a> s posve\u010deno hostijo in posve\u010dene hostije, ki simbolizirajo Jezusovo navzo\u010dnost, iz tabernaklja na posebno mesto oz. v t. i. je\u010do<\/em>, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.<\/p>\n Na veliki \u010detrtek se v Cerkvi zahvaljujemo tudi za zakrament ma\u0161ni\u0161kega posve\u010denja<\/em>, ki ga \u0161kofje v Cerkvi na Slovenskem obi\u010dajno diakonom podeljujejo na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija.<\/p>\n Kruh in vino<\/strong><\/p>\n Pri vsaki ma\u0161i obhajamo Jezusovo zadnjo ve\u010derjo z u\u010denci, pri kateri je Jezus kruh<\/em> posvetil v svoje telo in vino<\/em> v svojo kri ter u\u010dencem naro\u010dil, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Dejanje posvetitve ali lomljenja kruha<\/em> je postalo razpoznavno znamenje po Jezusovem vstajenju, po \u010demer sta ga u\u010denca na poti v Emavs tudi prepoznala (prim. Lk<\/em> 24,13\u201335<\/a>).<\/p>\n Simbola kruha<\/em> in vina<\/em> sta nerazdru\u017eljiva. Hrana in pija\u010da sta \u010dlove\u0161ki potrebi, zato kruh predstavlja osnovno hrano, ki je nujna za pre\u017eivetje. Jezus je kruh<\/em> in vino<\/em> zaradi njune sporo\u010dilnosti pri zadnji ve\u010derji izbral za znamenji njegovega telesa in krvi.<\/p>\n Kruh<\/em> in vino<\/em> poleg posebnega pomena v okviru posvetitve pri ma\u0161i simbolizirata tudi cerkveno skupnost in njeno edinost. Kruh<\/em> je pripravljen iz moke, ki se pridobiva iz \u0161tevilnih zmletih \u017eitnih zrn, vino<\/em> pa iz mnogih grozdnih jagod. Prve kr\u0161\u010danske skupnosti so v teh prvinah videle znamenje edinosti Cerkve, saj je tudi Cerkev sestavljena iz \u0161tevilnih posameznikov, ki sobivajo v istem duhu.<\/p>\n Kak\u0161en kruh so uporabljali prvi kristjani pri evharistiji? Najprej obi\u010dajen kruh, ki so ga spekli doma v obliki nizke plo\u0161\u010de (nekak\u0161ne lepinje), ki je imela na sredini vrezan kri\u017e. Po 9. stoletju je bil predpisan opresen oz. nekva\u0161en kruh. Tak kruh so Judje uporabljali pri obredni velikono\u010dni ve\u010derji, uporabljal pa ga je tudi Jezus pri zadnji ve\u010derji. Nekva\u0161en kruh je bil prav tako okrogle oblike in so ga imenovali hostija, kar v latin\u0161\u010dini pomeni \u017ertev<\/em>. Hostije pri ma\u0161i uporabljamo \u0161e danes.<\/p>\n Poimenovanje evharistije \u2013 ma\u0161e<\/strong><\/p>\n Za poimenovanje in ozna\u010devanje zakramenta evharistije, ki ga je Jezus postavil pri zadnji ve\u010derji, so prvi kristjani uporabljali izraz lomljenje kruha<\/em>, prav po zna\u010dilnem dejanju, ko so pri evharistiji lomili kruh. Pozneje se je uveljavil izraz evharistija<\/em>, ki v gr\u0161kem jeziku pomeni (za)hvala<\/em>, glagol eucharistein<\/em> pa pomeni zahvaljevati se<\/em>. Nekateri tudi danes upravi\u010deno govorijo o zahvalni daritvi<\/em>. \u0160ele v poznej\u0161i dobi se je uveljavil izraz ma\u0161a<\/em>. Izhaja iz latinske besede mittere<\/em> (poslati, odposlati), saj so verniki pri ma\u0161i poslani, da jo uresni\u010dujejo v svojem \u017eivljenju. V starokr\u0161\u010danskih \u010dasih so v Rimu po evharisti\u010dni molitvi razlomili posve\u010deni kruh in ga po diakonih poslali<\/em> drugim cerkvam v mestu. Tam so jih dali v kelih, da bi tako pokazali, kako so ena sama Cerkev, ker obhajajo eno evharistijo. Posve\u010deni kruh so poslali<\/em> tudi bolnikom, ki se niso mogli udele\u017eiti evharistije, in mu\u010dencem, ki so bili zaprti v je\u010dah.<\/p>\n Evharistija je ponavzo\u010ditev daritvene Jezusove smrti na kri\u017eu, saj se v zakramentalnih znamenjih kruha in vina ta daritev ponovi. To je tudi daritev Cerkve, ki ji je Kristus pri zadnji ve\u010derji zaupal \u00bbspomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikono\u010dno gostijo, v kateri se prejema Kristus, du\u0161a napolnjuje z milostjo in nam daje poro\u0161tvo prihodnje slave<\/em>\u00ab (Konstitucija o svetem bogoslu\u017eju<\/em> 47).<\/p>\n Umivanje nog<\/strong><\/p>\n Pri obredu umivanja nog<\/em> \u0161kof ali duhovnik vzame posodo z vodo ter izbranim vernikom ali predstavnikom vernikov umije in obri\u0161e noge, s \u010dimer posnema Jezusovo umivanje nog<\/em> apostolom pri zadnji ve\u010derji. Tako simboli\u010dno poka\u017ee, da je kljub dostojanstvu duhovni\u0161ke slu\u017ebe slu\u017eabnik zaupanim ljudem.<\/p>\n Pri Judih je bilo umivanje nog<\/em> znamenje gostoljubnosti in dobrodo\u0161lice gostu. Noge so gostom navadno umivali su\u017enji. Jezus je u\u010dence s tem dejanjem u\u010dil slu\u017eenja in poni\u017enosti, zato so tudi \u0161kofje in duhovniki poklicani, da \u0161kofiji, \u017eupniji ali skupnosti, ki jim je zaupana, slu\u017eijo v bratski ljubezni. Umivanje nog<\/em> ima dva pomena: nekateri v njem bolj izpostavljajo spomin na krst, drugi pa povabilo k dejavni ljubezni do bli\u017enjega v nesebi\u010dnem slu\u017eenju.<\/p>\n Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na kri\u017eu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpolo\u017eenje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpolo\u017eljivi za Bo\u017ejo milost in spreobrnjenje srca.<\/p>\n Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni ma\u0161e. Pri bogoslu\u017eju ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na kri\u017eu, molimo kri\u017eev pot<\/em>.[7]<\/a> Opravilo velikega petka ima tri dele. V prvem je opravilo Bo\u017eje besede, med katerim beremo pasijon<\/em> ali poro\u010dilo o Jezusovem trpljenju <\/em>iz Janezovega evangelija (prim. Jn<\/em> 18,1\u201319,42<\/a>) ter med drugim prosimo za sodobno dru\u017ebo in njene voditelje, za druga\u010de verujo\u010de in neverujo\u010de, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu \u010dastimo kri\u017e<\/em> v znamenje hvale\u017enosti in spo\u0161tovanja, v tretjem pa je obhajilni obred. Duhovnik \u017ee posve\u010dene hostije, ki jih je prinesel iz je\u010de<\/em>, kamor jih je odnesel na veliki \u010detrtek, po koncu obreda odnese na novo mesto, tokrat v t. i. Bo\u017eji grob.<\/p>\n \u010ceprav ima veliki petek noto \u017ealovanja, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rde\u010da mu\u010deni\u0161ka barva, ki jo uporabljamo pri bogoslu\u017eju in spominja na zmago, zaradi katere ima mu\u010deni\u0161tvo svoj pomen. V Katoli\u0161ki Cerkvi na veliki petek velja strogi post.<\/p>\n Velika sobota je dan celodnevnega \u010de\u0161\u010denja Jezusa v Bo\u017ejem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Blagoslov velikono\u010dnih jedil<\/em> ima posebno simboliko.[8]<\/a><\/p>\n Velikono\u010dno praznovanje se za\u010dne z obredi velikono\u010dne vigilije<\/em> (bdenja), ki nas s slovesnim bogoslu\u017ejem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja<\/em>, hvalnica velikono\u010dni sve\u010di<\/em>, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslu\u017eje oz. obnovitev krstnih obljub<\/em>. Pri ma\u0161i beremo ve\u010d svetopisemskih besedil kakor obi\u010dajno, predstavljajo pa odre\u0161enjsko zgodovino. Velikono\u010dni vigiliji<\/em> zaradi bogate simbolike in bogoslu\u017enega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij<\/em>. \u0160kofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v kr\u0161\u010danstvo, ki so krst, obhajilo in birma.<\/p>\n Ogenj<\/strong><\/p>\n Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikono\u010dni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Ogenj<\/em> pou\u017eiva, ogreva, \u017ege, pre\u010di\u0161\u010duje \u2026, zato je \u017ee od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu<\/em> nastopa na ve\u010d mestih: npr. Bog se Mojzesu prika\u017ee v gore\u010dem grmu na gori Sinaj (prim. 2<\/em> Mz<\/em> 3,2<\/a>); Izraelce je na poti skozi pu\u0161\u010davo spremljal ognjeni steber, ki je bil znamenje Bo\u017eje navzo\u010dnosti (prim. 2 Mz<\/em> 13,21\u201322<\/a>) ter drugod, kjer ima vlogo pre\u010di\u0161\u010devanja.<\/p>\n V Stari zavezi<\/em> se ogenj uporablja kot simbol razodevanja Boga. Simbolizira namre\u010d Bo\u017ejo nepristopnost in svetost.<\/p>\n Za kristjane je z ognjem najbolj izrazito povezan binko\u0161tni dogodek. Petdeset dni po veliki no\u010di se spominjamo prihoda Svetega Duha med apostole. Sveti Duh se je v \u0161umu, ki je nastal ob bli\u017eajo\u010dem se viharju, spustil nad apostole v obliki plamenu podobnega jezika (prim. Apd<\/em> 2,1\u20133<\/a>).<\/p>\n Pri bogoslu\u017eju se ogenj uporablja pri slovesnih ma\u0161ah v kadilnici z \u017eare\u010dim ogljem, na katerega se nalaga kadilo. Ob veliki no\u010di se ogenj tudi blagoslavlja, saj simbolizira Kristusa, ki je lu\u010d sveta. Marsikje je navada, da bogoslu\u017eni sodelavci po obredu blagoslova ognja in vode, ki ga duhovnik opravi na veliko soboto zgodaj zjutraj, ogenj raznesejo po domovih vernikov. Ogenj, ki ga blagoslovimo tudi na za\u010detku velikono\u010dne vigilije, je znamenje zmage lu\u010di nad temo, topline nad mrazom, \u017eivljenja nad smrtjo. Tako hi\u0161a, ki sprejme blagoslovljeni ogenj, sprejme lu\u010d, ki je Jezus Kristus.<\/p>\n Voda<\/strong><\/p>\n Simbolika vode odkriva njen pomen v vsakdanjem \u017eivljenju. Kakor si \u010dlovek uma\u017ee telo, si lahko uma\u017ee tudi du\u0161o, zato jo moramo po potrebi tudi o\u010distiti. Voda je v razli\u010dnih kulturah znamenje notranjega o\u010di\u0161\u010devanja. Potopitev v vodo Gangesa za hindujce, v Nil za Egip\u010dane ali v Jordan za Jude je imela in ima \u0161e vedno velik pomen za odpu\u0161\u010danje grehov in notranje o\u010di\u0161\u010denje.<\/p>\n V \u0161tevilnih kulturah, tudi pri Izraelcih, je poznano obredno o\u010di\u0161\u010devalno umivanje pred vstopom v tempelj ali na za\u010detku molitve. Umivanje rok pred molitvijo in jedjo nima samo higienske vloge, ampak nakazuje tudi na notranje o\u010di\u0161\u010denje. Voda, ki telesu omogo\u010da pre\u017eivetje, izra\u017ea najgloblja hrepenenja \u010dlove\u0161kega bitja: sre\u010do, svobodo, ljubezen, resnico.[9]<\/a> Vode, ki poplavijo in povzro\u010dajo razdejanja, lahko prina\u0161ajo tudi smrt. Ta dvojnost pomaga razumeti zakrament krsta, pri katerem je voda bistvena prvina in v katerem najdemo dva vidika: smrt greha in prerojenje za prejemanje milosti v novem \u017eivljenju.<\/p>\n Spomin na krst je najbolj izrazit pri velikono\u010dnem bdenju (vigiliji) na veliko soboto. Ma\u0161nik blagoslovi krstno vodo in \u010de so pri bogoslu\u017eju navzo\u010di katehumeni, jih ob tej prilo\u017enosti krsti.<\/p>\n Izhajajo\u010d iz simboli\u010dnega pomena vode pri krstu razumemo tudi uporabo blagoslovljene vode, ki nas spominja na prvi zakrament. Ma\u0161nik v\u010dasih na za\u010detku ma\u0161e (npr. v postnem \u010dasu) ob\u010destvo pokropi z vodo, ki jo je prej blagoslovil, s \u010dimer nas spomni, da smo bili kr\u0161\u010deni in pri krstu tudi o\u010di\u0161\u010deni grehov. Ta obred je nadomestil starodavno navado Cerkve, ko so si verniki v cerkvenem preddverju pred evharisti\u010dnim slavjem umili roke. Ta navada se je v dolo\u010deni meri ohranila do danes, saj verniki ob vstopu v cerkev pomo\u010dijo roko v kropilnik z blagoslovljeno vodo ter se z njo pokri\u017eajo.<\/p>\n Vodo uporabljamo tudi pri ma\u0161i. Po tem ko ministrant duhovniku prinese kruh in vino, si ta umije roke. Nekdaj je bil za to prakti\u010dni razlog, saj si je duhovnik z darovi, ki so jih iz narave prina\u0161ali verniki, umazal roke. Ta obred je opisan \u017ee v bogoslu\u017enih besedilih sv. Hipolita Rimskega sredi 2. st. po Kristusu. Umivanje rok ima tudi simbolni pomen obrednega o\u010di\u0161\u010devanja. \u017deljo in pro\u0161njo, da bi se Bogu bli\u017eali skesani in o\u010di\u0161\u010deni, izra\u017ea tudi molitev, ki jo duhovnik tiho moli med umivanjem rok: \u00bbIzmij, Gospod, mojo krivdo in o\u010disti me mojih grehov.<\/em>\u00ab Duhovnik zlije nekaj kapljic vode tudi v kelih z vinom. To dejanje predstavlja zdru\u017eenje med vernikom (simbol vode) in Kristusom (simbol vina), kar nakazuje tiha duhovnikova molitev: \u00bbPo skrivnosti te vode in vina naj bomo dele\u017eni Bo\u017eje narave Kristusa, ki je postal dele\u017een na\u0161e \u010dlove\u0161ke narave.<\/em>\u00ab Voda in vino nas spominjata na Kristusovo smrt, ko sta iz njegove strani pritekli \u00bbkri in voda<\/em>\u00ab.<\/p>\n Velika no\u010d je najpomembnej\u0161i kr\u0161\u010danski praznik, ker ta dan praznujemo najve\u010dji \u010dude\u017e in temelj na\u0161e vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Letos bomo veliko no\u010d obhajali 31. marca.[10]<\/a><\/p>\n Na za\u010detku je bilo velikono\u010dno izkustvo izkustvo sre\u010danja: razkropljenim in prestra\u0161enim u\u010dencem velikega petka se prika\u017ee Jezus kot \u017eiv (prim. Apd 1,3). Grob, kraj smrti, z vstajenjem postane kraj upanja; ni ve\u010d prostor, okrog katerega bi se zbirali, ampak kraj, na katerem se vse \u0161ele za\u010denja.[11]<\/a> Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odre\u0161il, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokon\u010dne besede v na\u0161em \u017eivljenju, ampak nam je Jezus odprl pot v ve\u010dno \u017eivljenje. Odre\u0161enje odpira mo\u017enost za uresni\u010ditev posameznikove osebne svobode, s pomo\u010djo katere lahko \u010dlovek v polnosti \u017eivi prejete talente ter dokazuje, da je \u017eivljenje z Bogom mo\u010dnej\u0161e od smrti.<\/p>\n Jezus je v svojem zemeljskem \u017eivljenju ve\u010dkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih,<\/em>[12]<\/a> ki bo pomenila osvoboditev od brezupnega polo\u017eaja \u010dloveka v kon\u010dnem zemeljskem \u017eivljenju. Jezusova obuditev od mrtvih opredeli zgodovino sveta kot poslednjo zgodovino, ki skriva v sebi pri\u010dakovanje novega stvarstva. Kristus vstane in zavzame dejaven odnos do svoje zgodovine in zgodovine tistih, za katere se je daroval v smrt. Velikono\u010dni dogodek je zmagoslavje svobode, milosti in ljubezni.[13]<\/a><\/p>\n Kristjani verujemo v Jezusovo vstajenje zaradi pri\u010devanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z o\u010ditnimi znamenji dokazal svojo istovetnost.[14]<\/a> Dva u\u010denca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha (prim. Lk<\/em> 24,13\u201335).<\/p>\n Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v mo\u010di vere, ki je prese\u017eni Bo\u017eji dar. \u010ceprav k razumevanju verske resnice pripomorejo \u0161tevilni materialni dokazi, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti. Po starodavni slovenski navadi po \u017eupnijah potekajo vstajenjske procesije z Najsvetej\u0161im v razli\u010dnih oblikah v jutranjih urah.<\/p>\n Aleluja<\/strong><\/p>\n Velika no\u010d je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izra\u017eamo z vzklikom aleluja<\/em>, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu<\/em> in Yah<\/em>, kar pomeni: slavite Jahveja<\/em>, to je Boga. Alelujo<\/em> pojemo pred evangelijem, ki je veselo oznanilo. Aleluja<\/em> je star bogoslu\u017eni vzklik v \u010dast in hvalo Jahveju<\/em>, ki se pogosto nahaja na za\u010detku in na koncu psalmov.<\/p>\n Veselje ob veliki no\u010di je te\u017eko izraziti z eno samo besedo, zato se beseda aleluja<\/em> ve\u010dkrat ponavlja kot refren. Pred najve\u010djim Jezusovim \u010dude\u017eem, vstajenjem od mrtvih, \u010dlove\u0161ke besede ne zado\u0161\u010dajo. Petje aleluje<\/em> je podobno vriskanju planinca v gorah, ki se na tak na\u010din veseli \u010dudovitega son\u010dnega vzhoda. Ob\u010dutij srca ne izpove z besedami, ampak jih izrazi z vriskanjem. Podobno se zgodi kristjanu: ob pogledu na Sonce \u2013 Jezusa Kristusa, ki je vz\u0161lo nad temo velikega petka, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajo\u010da, za\u010dudena, vesela aleluja<\/em>.<\/p>\n Staro ime za veliko no\u010d<\/em> je pasha<\/em>, ki pomeni prehod<\/em> v Bo\u017eje mesto, na \u010digar ulicah se poje aleluja<\/em> (prim. Tob<\/em> 13,18). Pride ura, ko bo tudi v temine na\u0161ega \u017eivljenja posijalo neminljivo sonce in bomo peli ve\u010dno alelujo<\/em>.<\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" OTROCI NAJ SI V ZVEZEK ZA VSAK DAN NARI\u0160EJO EN SIMBOL. Cvetna nedelja – zelenje, butarca ali palmova veja velik \u010detrtek – kruh in kelih – rojstni dan evharistije velik petek – kri\u017e velika sobota – vstali jezus Simbolika cvetne … Beri naprej
\nVeliki \u010detrtek<\/strong><\/h3>\n
\nVeliki petek<\/strong><\/h3>\n
\nVelika sobota<\/strong><\/h3>\n
\nVelika no\u010d Gospodovega vstajenja<\/strong><\/h3>\n