{"id":1989,"date":"2017-04-10T18:58:05","date_gmt":"2017-04-10T16:58:05","guid":{"rendered":"http:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1989"},"modified":"2017-04-10T18:58:05","modified_gmt":"2017-04-10T16:58:05","slug":"zgodovina-cerkve","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/?p=1989","title":{"rendered":"ZGODOVINA CERKVE"},"content":{"rendered":"

Kr\u0161\u010d\u00e1nstvo je ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij<\/a>, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa<\/a>. Pripadniki kr\u0161\u010danstva se imenujejo kristjani in verujejo, da je Jezus<\/a> bo\u017eji<\/a> Sin in Odre\u0161enik, ki je pri\u0161el na Zemljo<\/a>, bil kri\u017ean, umrl in tretji dan vstal od mrtvih, in je s svojo daritvijo na kri\u017eu ljudi<\/a> odre\u0161il.\u00a0 Zaradi pomena Kristusove daritve na kri\u017eu za vse ljudi je simbol kr\u0161\u010danstva kri\u017e<\/a>. V dveh tiso\u010dletjih obstoja se je kr\u0161\u010danstvo razcepilo na tri ve\u010dje veje: katoli\u0161tvo<\/a>, pravoslavje<\/a> in protestantizem<\/a>. S prek dvema milijardama vernikov je kr\u0161\u010danstvo najve\u010dja svetovna religija.<\/p>\n

    \n
  1. Cerkev v zgodovini<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

    Cerkev ohranja Kristusovo navzo\u010dnost v \u010dlove\u0161ki zgodovini; ravna se po apostolski zapovedi, ki jo je izrekel Jezus, preden se je vzpel v nebo: \u00bbPojdite torej in naredite vse narode za moje u\u010dence: kr\u0161\u010dujte jih v ime O\u010deta in Sina in Svetega Duha in u\u010dite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta\u00ab (Mt<\/em> 28,19-20).<\/p>\n

      \n
    1. Kr\u0161\u010danski stari vek (do propada Zahodnega rimskega cesarstva leta 476)<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

      V 1. stoletju se kr\u0161\u010danstvo za\u010dne \u0161iriti pod vodstvom sv. Petra in apostolov. Na za\u010detku 4. stoletja je bilo pribli\u017eno 15% prebivalstva rimskega cesarstva.\u00a0 Nova religija pa se je vsekakor \u0161irila tudi onkraj teh meja: v Armenijo, Arabijo, Etiopijo, Perzijo, Indijo. Rimska oblast se je kristjanov bala, zato so morali trpeti \u0161tevilna preganjanja, ki so mnoge privedla do mu\u010deni\u0161tva.<\/p>\n

      Leta 313 je cesar Konstantin I., ki je bil novi religiji naklonjen, podelil kristjanom svobodo izpovedovanja njihove vere. S cesarjem Teodozijem I. (379-395) je kr\u0161\u010danstvo postalo uradna vera Rimskega cesarstva. Na koncu 4. stoletja so kristjani \u017ee predstavljali ve\u010dino prebivalstva v dr\u017eavi.<\/p>\n

      Nicejski (325) in carigrajski koncil (381) – \u00a0sestavljena je bila nicejsko-carigrajska veroizpoved (credo<\/em>). To molimo \u0161e danes.<\/p>\n

        \n
      1. Srednji vek (do 1492, ko Kri\u0161tof Kolumb odkrije Ameriko)<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

        Cilj kr\u0161\u010danstva \u2013 evangelizirati\u00a0 Evropo. V 5. stoletju se rodi benediktinsko meni\u0161tvo, ki je okoli samostanov zagotavljalo otoke miru, zbranosti, kulture in blaginje. V 7. stoletju je bila po vsej celini velikega pomena misijonska dejavnost irskih in \u0161kotskih menihov; v 8. stoletju pa misijoni angle\u0161kih benediktincev<\/p>\n

        V 7. in 8. stoletju se v Arabiji rodi islamska vera; po Mohamedovi smrti spro\u017eijo Arabci vrsto osvajalnih vojn, s katerimi vzpostavijo ogromen imperij: med drugim si podvr\u017eejo kr\u0161\u010danska ljudstva Severne Afrike<\/p>\n

        Proti koncu 8. stoletja je bila institucionalizirana \u010dasna oblast pape\u017ea (pape\u0161ke dr\u017eave), ki je dejansko \u017ee obstajala od 6. stoletja.<\/p>\n

        V 10. stoletju je pape\u0161tvo utrpelo hudo krizo zaradi poseganja plemi\u0161kih dru\u017ein iz osrednje Italije v volitve pape\u017ea.<\/p>\n

        Leta 1054 se lo\u010dijo Grki od katoli\u0161ke Cerkve (vzhodni razkol).<\/p>\n

        Ob koncu 11. stoletja se je kot odraz porasta voja\u0161ke mo\u010di v kr\u0161\u010danskih de\u017eelah pojavil fenomen kri\u017earskih vojn v Sveti de\u017eeli (1096-1291), voja\u0161kih pohodov religiozne narave, katerih cilj je bil osvojitev ali obramba Jeruzalema.<\/p>\n

        V 13. in 14. stoletju pomemben nastanek bera\u0161kih redov (fran\u010di\u0161kani, dominikanci idr.).<\/p>\n

        Od leta 1305 vse do 1377 je bil pape\u017eev kraj bivanja prenesen iz Rima v Avignon na jugu Francije, kmalu po vrnitvi v Rim, leta 1378, pa se je za\u010del zahodni razkol. To je bila te\u017eka situacija, v kateri sta se najprej pojavila dva pape\u017ea in nato trije (rimski, avignonski in pisanski), medtem pa je bil katoli\u0161ki svet tiste dobe zmeden in ni vedel, kdo je legitimni pape\u017e. Tudi to trdo preizku\u0161njo je Cerkev zmogla premagati in edinost je bila obnovljena na konstan\u0161kem koncilu (1415-1418).<\/p>\n

        Leta 1453 so muslimani osvojili Carigrad in s tem zadali konec tiso\u010dletni zgodovini Vzhodnega rimskega cesarstva (395-1453) ter zasedli Balkan, ki je ostal \u0161tiri stoletja pod njihovo oblastjo.<\/p>\n

          \n
        1. Novi vek (do za\u010detka francoske revolucije leta 1789)<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

          \u0160irjenje evangelija na celine izven Evrope. V Evropi pa je \u00a0protestantska reforma \u2013 zahodno kr\u0161\u010danski svet se lo\u010di na \u00a0dva pola: katoli\u0161kega in protestantskega.<\/p>\n

          Sledi protireformacija,\u00a0 ki \u00a0dose\u017ee vrhunec z tridentinskim \u00a0koncilom (1545-1563), na katerem so bile na jasen na\u010din razgla\u0161ene nekatere dogmati\u010dne resnice, ki so jih pod vpra\u0161aj postavili protestanti.<\/p>\n

          V 18. stoletju se je morala Cerkev bojevati proti dvema nasprotnikoma: proti jo\u017eefinizmu (\u017eelja vladarjev, da bi imeli pod svojo oblastjo tudi Cerkev). V tem obdobju so vladarji\u00a0 preganjali jezuite in leta 1773 prisilili pape\u017ea, da je razpustil jezuite. Drugi nasprotnik, s katerim je bila Cerkev soo\u010dena v 18. stoletju, je bilo razsvetljenstvo- filozofsko gibanje, ki \u00a0povzdiguje razum, isto\u010dasno pa izvaja nerazsodno kritiko tradicije. Svet ho\u010dejo prepri\u010dati, da Bog ni potreben, da Boga ni.<\/p>\n

            \n
          1. Sodobnost (od leta 1789)<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

            Vzpon Napoleona Bonaparteja – nenehno vme\u0161avanje francoske vlade v \u017eivljenje Cerkve: kot posledica tega je bil pape\u017e pribli\u017eno pet let v Bonapartejevem ujetni\u0161tvu.<\/p>\n

            Katolicizem je v 19. stoletju pri skoraj vseh narodih izgubil dr\u017eavno za\u0161\u010dito. \u00a0Razglasitev dogme o pape\u017eevi nezmotljivosti leta 1870 na prvem vatikanskem koncilu.<\/p>\n

            V 20. stoletju je bila Cerkev soo\u010dena s \u0161tevilnimi izzivi. Benedikt XV. se je zoperstavil nevihti prve svetovne vojne in uspel ohraniti nepristranskost med sprtimi stranmi ter izvajal humanitarno dejavnost v korist vojnih ujetnikov in prebivalstva, ki ga je prizadela vojna katastrofa. Pij XI. se je uprl razli\u010dnim totalitarizmom, ki so bolj ali manj odprto preganjali Cerkev v \u010dasu njegovega pontifikata. Pij XII. se je moral spoprijeti s stra\u0161no preizku\u0161njo druge svetovne vojne, med katero je na razli\u010dne na\u010dine deloval, da bi pred nacionalsocialisti\u010dnim preganjanjem re\u0161il \u010dim ve\u010d Judov (ocenjeno je, da jih je katoli\u0161ka Cerkev re\u0161ila pribli\u017eno 800.000).<\/p>\n

            Janez XXIII. je sklical drugi vatikanski koncil (1962-1965), ki ga je zaklju\u010dil Pavel VI. in ki je v Cerkvi odprl druga\u010dno pastoralno obdobje s poudarkom na poklicanosti vseh k svetosti, na pomembnosti ekumenskega prizadevanja, na pozitivnih vidikih moderne dobe, na \u0161irjenju dialoga z drugimi religijami in s kulturo.<\/p>\n

             <\/p>\n

             <\/p>\n

             <\/p>\n

            PRAVOSLAVNI \u2013 ikone, nimajo skupnega vladarja —– od tu izhajajo GRKO – KATOLIKI \u2013 ti priznavajo pape\u017ea, duhovniki se lahko poro\u010dajo, kri\u017eajo se s tremi prsti<\/p>\n

            PROTESTANTI \u2013 Sveto pismo je edina avtoriteta, Marijo spo\u0161tujejo, a pazijo, da jo ne \u010dastijo preve\u010d.. \u00a0– zahteva po prevodu biblije<\/a>, zahteva za opravljanje bogoslu\u017eja<\/a> v ljudskem jeziku<\/a>, ne v latin\u0161\u010dini<\/a> , zahteva proti prodaji odpustkov<\/a> za denar, proti \u010da\u0161\u010denju svetnikov<\/a>, proti celibatu<\/a>, zahteva po nepriznavanju pape\u017ea<\/a>, zahteva po neposrednem stiku med verniki-laiki<\/a> in Bogom<\/a>, proti spovedi<\/a>, za odpravo samostanov<\/a>, zahteva proti izkori\u0161\u010danju<\/a> preprostih<\/a> ljudi, na ra\u010dun katerih se Rimskokatoli\u0161ka cerkev<\/a> bogati, zahteva proti gradnji bogatih katoli\u0161kih cerkva…<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

            Kr\u0161\u010d\u00e1nstvo je ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa. Pripadniki kr\u0161\u010danstva se imenujejo kristjani in verujejo, da je Jezus bo\u017eji Sin in Odre\u0161enik, ki je pri\u0161el na Zemljo, bil kri\u017ean, umrl in tretji dan vstal … Beri naprej →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2218,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-1989","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-splosno"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1989","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2218"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1989"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1989\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1991,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1989\/revisions\/1991"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1989"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1989"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/natalijapodjavorsek.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1989"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}