PRISPEVK JE \u0160E NEDOKON\u010cAN, NEPOPOLN, …..<\/p>\n
Kdo je bil Abraham?<\/strong><\/p>\n Abrahama mo\u010dno spo\u0161tujejo judje, muslimani in kristjani. Zanj pravijo, da je ob\u010dudovanja vreden zgled vere. V Svetem pismu je imenovan \u00bbo\u010de vseh tistih, ki verujejo\u00ab. (Rimljanom 4:11<\/a>)<\/p>\n Abraham se je rodil leta 2018 pr.\u00a0n.\u00a0\u0161t. in je odra\u0161\u010dal v Uru. Bog\u00a0 mu je naro\u010dil, naj zapusti rodni kraj in se poda v de\u017eelo, ki mu jo bo pokazal. Abraham in Sara nista poznala vseh podrobnosti \u2013\u00a0kam gresta ali zakaj jima je Bog to naro\u010dil\u00a0\u2013 vendar sta vseeno ubogala. Nazadnje sta kot tujca \u017eivela v \u0161otorih v kanaanski de\u017eeli, in to do konca \u017eivljenja.\u00a0 Ko sta bila Abraham in Sara \u0161e brez otrok, je Bog obljubil, da bo iz Abrahama iz\u0161el velik narod. Bog je \u0161e dejal, da bodo po njem blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji. To obljubo je kasneje ponovil. Abrahamu je rekel, da bo njegovo potomstvo mnogo\u0161tevilno, kakor so zvezde na nebu. \u00a0<\/strong>Ko je bilo Abrahamu 99 let, Sara pa se je pribli\u017eevala 90.\u00a0letu, je Bog obljubil, da bosta dobila sina. S \u010dlove\u0161kega stali\u0161\u010da se to ni zdelo verjetno, vendar sta Abraham in Sara kmalu spoznala, da Bogu ni ni\u010d nemogo\u010de. Abraham je leto kasneje, ko je imel 100 let, dobil sina in ga poimenoval Izak. Nekaj let kasneje Bog od Abrahama zahteva, naj \u017ertvuje svojega ljubljenega sina Izaka. Abraham je pripravljen narediti tudi to, saj zaupa v Boga popolnoma.<\/p>\n Izak je imel sina Ezava in Jakoba, ki ga je Bog kasneje preimenoval v Izrael. Jakob je imel veliko sinov, tudi Jo\u017eefa, ki je bil prodan v Egipt in je bil zelo dober razlagalec sanj. Zato je postal zelo pomemben v Egiptu. V \u010dasu sedmih let lakote so tja pri\u0161li tudi njegovi bratje in o\u010de Jakob. Jakob oz. Izrael je za sabo pustil 12 Izraelovih rodov. \u017diveli so v Egiptu in bilo jih je vedno ve\u010d. Egip\u010dane je to za\u010delo skrbeti, saj je njih bilo vedno manj. Zato so Egip\u010dani ukazali, da morajo Izraelci usmrtiti vse fante, ki sem jim rodijo.\u00a0 Tako bi morali ubiti tudi Mojzesa, ki pa ga je iz reke vzela k sebi na dvor ena izmed Egip\u010dank in je bil tako vzgojen kot Egip\u010dan.<\/p>\n Egip\u010dani so tudi sicer z Izraelci delali vedno gr\u0161e. Imeli so jih za svoje su\u017enje. Pozabili so na vse tisto dobro, kar je Jo\u017eef storil za Egip\u010dane, kar je bil tudi razlog, da so se lahko Izraelci naselili v Egiptu. Mojzes je \u017eivel pribli\u017eno 1400 let pred na\u0161im \u0161tetjem in je Izraelce po 215 letih v Egiptu odpeljal od tam. V pu\u0161\u010davi so bili 40 let in se nato naselili v Obljubljeno de\u017eelo. Skupaj z Izraelci so iz Egipta \u0161li tudi nekateri neizraelci, tisti, ki so ob nadlogah, ki jih je Bog poslal nad Egipt spoznali, da je ta Bog pravi.<\/p>\n <\/p>\n \u0160li so \u010dez Rde\u010de morje. O tem da se je to res zgodilo, pri\u010dajo nekateri arheolo\u0161ki dokazi:<\/p>\n Pri potapljanju na morsko dno leta 1979 je Ron Wyatt s svojima dvema sinovoma na\u0161el in fotografiral \u0161tevilne dele (egip\u010danskih) ko\u010dij, oblo\u017eene s koralnimi oblogami. Nadaljnja potapljanja so prinesla \u0161e ve\u010d novih dokazov. Ena od njegovih najdb je bilo tudi osemkrako kolo ko\u010dije, ki ga je Ron predstavill direktorju Egip\u010danskih Antikvitet<\/em> (an. Egyptian Antiquities<\/em>) v Kairu, dr. Nassifu Mohammedu Hassanu. Ta je po pregledu takoj izjavil, da spada v \u010das 18. dinastije, s \u010dimer je postavil izhod iz Egipta v leto 1446 pred Krisustom. Osemkraka kolesa naj bi namre\u010d uporabljali samo v tem obdobju, tj. v \u010dasu Ramzesa II in Tutmozesa (Mojzesa).<\/p>\n Ko\u0161are ko\u010dij, ostanki konjskih in \u010dlove\u0161kih ko\u010dij, \u0161tiri, \u0161est in osemkraka kolesa ko\u010dij<\/strong> – <\/strong>le\u017eijo \u0161e danes kot nema pri\u010da o rde\u010demorskega dogodka.<\/p>\n <\/p>\n Morda najbolj presentljiv od vsega je takoimenovani podvodni “most” na mestu prehoda \u010dez morje. <\/p>\n <\/p>\n Savel je bil prvi izraelski kralj, pred temo so Izraelcu vladali sodniki. Savel je bil mo\u010dan, obra\u010dal pa se je vstran od Boga. Nasledil ga je kralj David – ko je bil \u0161e prav mlad, se je boril z velikanom Goljatom. David postavi za glavno mesti Izraela Jeruzalem \u2013 Davidovo mesto. Davida je nasledil njegov sin Salomon. Vsak od njih je vladal izraelskemu narodu 40 let. \u00a0Salamon je bil znan kot zelo moder mo\u017e, je pa tudi veliko gradil \u2013 zgradil je tudi Salamonov tempelj in v njej hranil Skrinjo zaveze. \u00a0Po Salomonovi smrti se je izraelsko kraljestvo razdelilo na dva dela: na severno in ju\u017eno kraljestvo (Judeja ). To je bilo pribli\u017eno 900 let pred na\u0161im \u0161tetjem.<\/p>\n Severno deset rodovno kraljestvo je trajalo 250\u00a0let, potem so ga uni\u010dili Asirci. Potomci teh desetih rodov Izraelcov so Samarijani. 133 let kasneje je padlo tudi ju\u017eno dvorodovno kraljestvo ( rodova Juda in Benjamina. Leta 587 pr.Kr. so ga uni\u010dili Babilonci. V Jeruzalemu so poru\u0161ili tempelj, mnogo Izraelcev odgnali v su\u017eenjstvo v Babilon. Jeruzalemsko kraljestvo se je imenovalo tudi Juda, izgnani Izraelci pa so postali znani kot Judje.\u00a0 Takrat so bili Izraelci odgnani v babilonsko su\u017enost. V svojo dr\u017eavo so se vrnili<\/p>\n Od sredine 8. st. pr. n. \u0161. dalje so Kanaanu, sedanjemu Izraelu, vladali razli\u010dni narodi, tudi Asirci, Babilonci in Rimljani. Leta 587 pr. n. \u0161. so Babilonci v Jeruzalemu poru\u0161ili tempelj in. Judje so za\u010deli izpolnjevati zapovedi, ki jih je dobil Mojzes, \u0161e bolj strogo, zato da bi ohranili svojo istovetnost. Zelo so bili npr. strogi glede praznovanja \u0161abata (sobote) in zakonov, ki so prepovedovali u\u017eivanje posameznih vrst hrane. Tujci so bili nezaupljivi do Judov zaradi tega druga\u010dnega izro\u010dila, saj ga niso niti priznali niti razumeli.<\/p>\n Preden so ga uni\u010dili Babilonci leta ki so razdejali Salomonov tempelj in prebivalce odvedli v babilonsko su\u017eenjstvo. Iz babilonskega su\u017eenjstva so se vrnili leta 538 pr.Kr., ko jim je to dovolil perzijski kralj Kir Veliki, ki jim je dal tudi dovoljenje za izgradnjo novega templja na temeljih Salomonovega. Vinko Bandelj<\/strong><\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Ve\u010dina Judov \u017eivi izven zgodovinske domovine vse od poru\u0161itve prvega Salomonovega<\/a> templja<\/a> v 6. stoletju pr.n.\u0161t.<\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n V \u010dasu njegovega vladanja ni bilo nobenih nemirov s sosednjimi narodi, zato se je lahko namesto vojski, posvetil gradnji. Kraljestvo je utrdil in mu dal neverjeten blesk, Jeruzalem je pove\u010dal, zgradil nove pala\u010de in tempelj Jahveju. Imel je ogromne na\u010drte za vse kraljestvo,\u00a0 po mnogih mestih je naredil trdnjave, skladi\u0161\u010da in hleve za konje. V \u010dasu njegovega vladanja so se stra\u0161no razbohotile trgovske poti z drugimi de\u017eelami. V Tiru je kupoval les, prodajal \u017eito in olje in prekup\u010deval konje iz Elikije in vozove iz Egipta. Zgradil je mogo\u010dno ladjevje, ki so iz Arabije in Azije prena\u0161ale zlato in druge kamne. Pospe\u0161il je obrt z predelavo \u017eeleza in bakra, katerega najdi\u0161\u010da so bila med \u010crnim morjem in Arabskim zalivom. Organizacija kraljestva je postala mnogo bolj\u0161a, saj ga je razdelil v dvanajst okro\u017eij in na \u010delo vsakega postavil upravitelja. Prav ve tem \u010dasu se je razvila tudi mo\u010dna morska trgovina.<\/p>\n Zgradil je znan Salomonov tempelj, ki je bil posve\u010den Jahvi. Gradil ga je sedem let in pol, toda ko je bil kon\u010dan je bil \u010dudovit in veli\u010dasten. V njega so smeli vstopati le duhovniki in leviti. V najsvetlej\u0161em delu je bila shranjena skrinja zaveze, temna dvorana pa naj bi bila bo\u017eje prebivali\u0161\u010de, vanj je lahko le enkrat letno stopil samo veliki duhovnik.<\/p>\n Vse okoli\u0161ke de\u017eele so ob\u010dudovale njegove bogastvo in mo\u010d, ter mnogo so hodili poslu\u0161ati njegovo modrost. Sveto pismo trdi, da njegova modrost izhaja iz tega, ko ga je nekega ve\u010dera v sanjah obiskal bog in mu dal na izbiro, katero pro\u0161njo naj mu uresni\u010di. Njegova pro\u0161nja pa je bila, naj mu da razumno srce, da bo znal razlikovati med dobrim in hudim.<\/p>\n Nekega dne je k njemu pri\u0161la tudi kraljica iz Sabe, saj se je \u017eelela prepri\u010dati o njegovi modrosti. Zastavila mu je vsa vpra\u0161anja, ki so jo morila in si ogledala vso pala\u010do. Nato, ko jo je postregel z najbolj\u0161imi jedmi in pija\u010dami, mu je priznala, da je kar je sli\u0161ala o njem, je le polovica vse resnice, saj njegova modrost preka\u0161a vse.<\/p>\n Vendar tudi Salomon ni bil tako zelo popoln. Izkori\u0161\u010dal je svoje ljudstvo, morali so mu pla\u010devati ogromno visoke davke. Zaradi dobrih odnosov z drugimi ljudstvi, se je mnogokrat poro\u010dil s tujimi \u017eenskami in prevzel njihove vere. V njegovem \u010dasu so tudi nastajali prvi svetopisemski spisi.<\/p>\n <\/p>\n Zaradi velikih in dragih gradbenih del, je potreba po delavcih bistveno narasla. Ve\u010d\u00a0 deset tiso\u010d jih je poslal v Labanon, kjer so morali sekati cedre in jih trasportirati. Isto\u010dasno je moralo sto tiso\u010d delavcev delati v kamnolomu, ter tako skrbeti za material za gradnje. Vse to je zahtevalo ogromno tlako, prav zaradi tega pa je pri\u0161lo do \u0161tevilnih uporov in zarot. Sploh po temu, ko je Salomona nasledil njegov sin Roboam, ki je \u0161e poostril delo in \u017eivljenje v Izraelu. Mnoge stare\u0161ine so mu svetovale, naj zrahlja in olaj\u0161a delo njegovega o\u010deta, toda on ni poslu\u0161al in jim je zabi\u010dal, da bo poslej delo \u0161e te\u017eje. Sploh pa so Izraelci verjeli, da je kralj slu\u017eabnik ljudstva in ne ravno obratno.<\/p>\n Tako se je deset rodov odcepilo od Salomona in razglasilo svojo neodvisnost. Za kralja so imeli Jerobema, ki je bil prej Salomonov uradnik.<\/p>\n Po priliki naj bi njega nekega dne sre\u010dal prerok Ahija, mu vzel pla\u0161\u010d in ga raztrgal v dvanajst delov in mu rekel, da mu bo dal deset rodov, toda dva bo pustil vladarju, zaradi Davida in mesta Jeruzalem. Kajti sedanji vladar ga je zapustil, ni delal po njegovih ukazih in sploh skrenil z bo\u017eje poti.<\/p>\n <\/p>\n Tako sta leta 932 pr. Kr. nastali dve kraljestvi<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Severno kraljestvo je obstajalo od leta 932 pr. Kr. Pa do 722. pr. Kr. \u010ceprav sta bili to le dve stoletji, je bilo \u017eivljenje v kraljestvu zelo razgibano. Menjalo se je 19 kraljev, od teh je bilo 7 umorjenih, 8 dr\u017eavnih prevratov, ter ogromno vojnih napadov ter dvobojev s kraljestvom Juda, proti Aramejcom in Asircem. Severno kraljestvo se je tudi versko razlikovalo od ju\u017enega, tako sta tam na novo nastali dve sveti\u0161\u010di v Betelu in Danu. Postavili pa so tudi zlati teleti, ki so jih nato \u010dastili. Vpeljali so razna tuje kulture in verovanja, \u010da\u0161\u010denje Baala (boga rodovitnosti) in Astarke. \u010castili so malike, zaradi \u010desar so se precej zamerili Bogu, saj v nobenem predmetu ne more biti bog in ga je zato nesmiselno \u010dastiti.<\/p>\n Zaradi spretne politike je do\u017eivljaj pravi razcvet, toda kljub temu je bilo vedno ve\u010d reve\u017eev, ki so jih osleparili, izkori\u0161\u010dali in prodajali. Bogati so postajali bogatej\u0161i in revni revnej\u0161i.<\/p>\n Razpad pa je severno kraljestvo do\u017eivelo v 8. stoletju pr. Kr..\u00a0 V 9. stoletju pr. Kr. so Asirci v Mezopotamiji postali velesila in nato 8. stoletju posku\u0161ali raz\u0161iriti svoje ozemlje. Bili so kruti vojaki z odli\u010dno voja\u0161ko opremo: imeli so bojne vozove, napadalne stolpe in ovne. Po tem, ko so uni\u010dili armajske de\u017eele na severu Izraela, je 722 pr. Kr. na vrsto pri\u0161lo severno kraljestvo. Obleganje Samarije je potekalo tri leta, toda Asirci se niso vdali. \u0160e naprej so ropali, ubijali in po\u017eigali. Del izraelskega prebivalstva je odpeljal v svojo de\u017eelo, v Izrael pa poselil tuje narode. Tako se je prebivalstvo pri\u010delo me\u0161ati in nastalo je ljudstvo Samarijanov.<\/p>\n <\/p>\n V ju\u017enem kraljestvu sta ostala le dva roda: Judov in Benjaminov. Judovsko kraljestvo je bilo zato zelo majhna dr\u017eava na robu pu\u0161\u010dave, ki je bila zelo revnej\u0161a od severnega kraljestva. Zaradi uprave in kraljestva, ki sta bila trdnej\u0161a in u\u010dinkovitej\u0161a, niso do\u017eiveli gro\u017eenj od sosednjih narodov. Vse do uni\u010denja ni bilo nobenega dr\u017eavnega udara in imeli so pomemben tempelj v Jeruzalemu. Tudi tu se je dogajalo obilno krivic, ravno tako so z razvojem trgovine nastali premo\u017enej\u0161i in revnej\u0161i. Oblastniki in sodniki so bili slepi za krivice, ki so se dogajale zelo revnemu prebivalstvu. Mnogo kraljev je bilo krvolo\u010dnih, malikovskih, brezbo\u017enih. Toda od \u010dasa do \u010dasa so za kak\u0161ne preobrate poskrbeli preroki. Od 8. st. pr. Kr. Jim je grozila asirska in nato babilonska nevarnost, toda spretno so sklepali zavezni\u0161tva z Egiptom, Asirijo in Babilonijo, tako da so se izmuznili mnogim napadom.<\/p>\n <\/p>\n V \u0161estem stoletju pr. Kr. Je Babilon padel v roke Perzijcem in njihov kralj Kir je za Izraelce postal drugi odre\u0161itelj. Saj je odobril, da se smejo vsi narodi vrniti nazaj na svoja stara ozemlja, tako tudi Judje v Izrael. Dokon\u010dno so se vra\u010dali vse do petega stoletja pr. Kr., \u010deprav so nekateri ostali v svoji novi domovini, saj so se tam ustalili in dobili dobre zaposlitve, bolj\u0161e, kot v \u010dasih v Izraelu.\u00a0 Po vrnitvi so Izraelci, takoj pri\u010deli z obnavljanjem templja, ki je bil med obleganjem poru\u0161en. Samarijani, ki so verjeli v istega Boga, so jim hoteli pomagati, toda Judje tega niso dovolili, ker njihova vera naj ne bi bila prava. Tako so jih Samarijani ovirali pri delu in gradnja se je tako ustavila za 15 let. Tako so Judeje obupali, toda preroki so jih spodbujali naj nadaljujejo, tako so nekateri res zopet pri\u010deli vztrajati. Samarjani so se zopet prito\u017eili kralju, toda tokrat je popustil in dal dovoljenje Izraelcem, da so dokon\u010dali svoj tempelj. Dokon\u010dali so ga v za\u010detku \u0161estega stoletja pr. Kr., toda ni bil tako velik, niti tako lep, kot Salomonov.<\/p>\n Toda mesto niti pribli\u017eno ni bilo tako, kot v\u010dasih, \u0161e vedno so \u017eiveli v razvalinah in nih\u010de si ni \u017eelel \u017eiveti v tako pustemu mestu. Tako so dobro stoletje po ponovnem prehodu, obnovili mestno obzidje in kasneje tudi vse mesto.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Podnebje v Izraelu je zelo raznoliko, pozimi lahko sne\u017ei, medtem, ko je kilometer ni\u017eje peklenska vro\u010dina in s tem tudi ob\u0161irne pu\u0161\u010dave. Tudi v Izraelu v nekaterih letih nalivov zacveti pu\u0161\u010davo, drugo leto pa zopet vlada su\u0161a in rev\u0161\u010dina.\u00a0 Izrael je tudi precej gorata de\u017eela, sploh sta bili v zgodovini Izraelcev pomembni dve bo\u017eji gori. ( v Sinji pu\u0161\u010davi in Sion v Jeruzalemu.)\u00a0 Izraelske hi\u0161e so bile narejene iz me\u0161anice gline in slame- opeka. Kasneje so uporabljali tudi kamen, streha je bila ravna, narejena iz blata in vej. Poleti so na strehah tudi spali, okna so bila majhna in za to prepu\u0161\u010dala zelo malo svetlobe, ter tudi toplote. Zato so ves dan gorele oljenke. Tla so bile zbite s trde zemlje. Revnej\u0161i so imeli eno prostorske hi\u0161e, v enemu kotu so imeli shrambo, v drugem spalnice in spet v tretjem prostor za prehranjevanje.<\/p>\n Bogatej\u0161i so imeli ve\u010d prostorne, ve\u010dkrat tudi ve\u010d nadstropne hi\u0161e, ki so v notranjosti imele svoje dvori\u0161\u010de. Izraelci so imeli dva glavna obroka, opoldne in ob son\u010dnem zahodu, zjutraj pa so pojedli le manj\u0161i kos kruha in olive. Hrano so sestavljala preprosta \u017eivila: le\u010da, bob, pra\u017eeno \u017eitno zrnje, mle\u010dni izdelki in meso na \u017earu, vse pa so jedli iz iste sklede. Velik dele\u017e je dodalo tudi sadje in sve\u017ea zelenjava. Bogatej\u0161i pa so prirejali prave gostije in popivanja, kar je vzbudilo ne odobravanje bogov. Pomembna je bila tudi sol, tako v prehrani, kot v obdelavi \u017eivil in dru\u017ebenih odnosih. Obla\u010dila so bila iz ov\u010dje ali kozje dlake, bogatej\u0161i pa so jih imeli iz svile in platna. Za Izraelce pa je bila posebno znana barva \u0161krlata. Zanih je bila sobota praznik, ravno tako, kot za nas nedelja. Trajala je od petka zve\u010der, pa do sobote zve\u010der, to je bil \u010das, ko se ni smelo ni\u010d po\u010deti. Oblekli so se v svoje najbolj\u0161a obla\u010dila, skupaj z dru\u017eino u\u017eivali najbolj\u0161o hrano in praznovali, ter molili.<\/p>\n U\u010denjaki so se ta dan zbirali v sinagogi, kjer so preu\u010devali biblijo.<\/p>\n V Izraelu je \u017eivelo nekaj tiso\u010d ljudi, od katerih je velika ve\u010dina delala v slu\u017ebi ali pri oskrbovanju templja. Ob praznikih ( pasha, \u017eetev), pa je v mesto pri\u0161lo ve\u010d deset tiso\u010d romarjev.<\/p>\n <\/p>\n Izrael pomeni \u00bb naj se Bog bori, naj Bog zmaga\u00ab.<\/p>\n Sodniki so bili mo\u017eje, ki so pred prvim kraljem vodili in osvobajali ljudstvo iz rok sovra\u017enikov. V zgodovini je bila med sodniki tudi ena \u017eenska.<\/p>\n Kralji so bili z razliko od drugih dr\u017eav tukaj obravnavani, kot navadni ljudje, bogovi slu\u017eabniki, ki so morali slu\u017eiti ljudstvu in ne bogovi, kot drugje.<\/p>\n Preroki so bili verniki, ki so v bo\u017ejem imenu govorili svojemu ljudstvu, kadar je za\u0161lo na kriva pota ali izgubilo pogum. Prihajali so iz vseh slojev: kmetov, veleposlanikov, duhovnikov, navadnih delavcev.<\/p>\n Duhovniki so se razvili skupaj z zgodovino Izraela.V dru\u017eini je imel o\u010de duhovni\u0161ke naloge, saj je skrbel za povezavo dru\u017eine z Bogom. Duhovniki in Leviti, so skrbeli za sveti\u0161\u010da in duhovno \u017eivljenje v mestu. Duhovni\u0161tvo je bilo dedno, ko je bil sin polnoleten, je prejel duhovni\u0161ko posve\u010denje. Tiste \u010dase, ko ni bilo kralja, so imeli vlogo voditelja, ko pa je zavladal ustava, so izgubili to funkcijo. V letu 70, ko so poru\u0161ili sveti\u0161\u010de, pa niso imeli prakti\u010dno nobene vloge ve\u010d.<\/p>\n Zakon je bil v Izraelu tako reko\u010d obvezen, nih\u010de ni ostal neporo\u010den, saj je bog velel da je zakon med mo\u017eem in \u017eeno nekaj pomembnega in bo\u017ejega. Pogosta je bila poligamija ( en mo\u017e, ve\u010d \u017eena ), kasneje pa se je uveljavila monogamija ( ena \u017eena). Poro\u010dali so se \u017ee s 12. in 13. leti. Star\u0161i so se v ve\u010dini primerov \u017ee v naprej dogovorili v poroko, mo\u017e pa je pri poroki postal gospodar in \u017eena gospodarjeva lastnina. Poroka je bila navadno leto dni po zaroki in je trajala en teden ali celo dva.<\/p>\n \u010ceprav je \u017eenska v svetemu pismu veljala za enakovrednega mo\u0161kemu, v \u017eivljenju ni bilo tako. \u017denska ni mogla zaprositi za lo\u010ditev, med tem, ko jo je lahko mo\u017e vsak trenutek zavrgel in sam odlo\u010dal za dru\u017eino. Prav tako je \u017eenski, ki ni mogla imeti otroka, rodila otroka slu\u017eabnica in nato ga je \u017eenska priznala za svojega.<\/p>\n Otrokovo rojstvo je potekalo podobno, kot danes. Vsak je dobil ime, ki je to\u010dno nekaj pomenila. Osmi dano rojstvu de\u010dkov je sledilo obrezovanje, to naj bi bilo znamenje pripadnosti bo\u017ejemu ljudstvu.<\/p>\n Su\u017enjev v Izraelu ni bilo veliko in \u0161e s temi so ravnali zelo lepo, saj so se spominjali svojega su\u017eenjstva v Egiptu. Po \u0161estih letih so bili osvobojeni, razen \u010de so sami hoteli ostati, so lahko ostali. Su\u017enji pa so postali ob tatvinah ali \u010de niso odpla\u010dali svojih dolgov.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Stari, kralju Davidu pripisani psalm je torej dandanes \u0161e enako \u017eiv kakor v pradavnih \u00e8asih:\u00a0\u00a0 <\/em>\u00a0” Prosite miru za Jeruzalem!<\/em><\/strong><\/p>\n \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Naj bodo varni vsi, ki te ljubijo!<\/em><\/strong><\/p>\n \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mir bodi za tvojim obzidjem!<\/em><\/strong><\/p>\n \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Blaginja v tvojih pala\u010dah! “<\/em><\/strong><\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" PRISPEVK JE \u0160E NEDOKON\u010cAN, NEPOPOLN, ….. Kdo je bil Abraham? Abrahama mo\u010dno spo\u0161tujejo judje, muslimani in kristjani. Zanj pravijo, da je ob\u010dudovanja vreden zgled vere. V Svetem pismu je imenovan \u00bbo\u010de vseh tistih, ki verujejo\u00ab. (Rimljanom 4:11) Abraham se je … Beri naprej
\nVzdol\u017e celotne dol\u017eine Akabskega zaliva dosegajo globine pribli\u017eno 1600 m (5000 \u010devljev). Na Egiptovski strani se obala v vodi spu\u0161\u010da strmo, pod kotom pribli\u017eno 45 stopinj.<\/p>\n
\nPove\u010daj (klikni)! <\/a><\/p>\n
\nZgodovinska dinamika asirskega in babilonskega pregnanstva Judov in njihove vrnitve je namre\u010d nekoliko druga\u010dna od tega, kar je zapisano v Stari zavezi. V obeh primerih ni \u0161lo za izgon celotnega prebivalstva, temve\u010d za odstranitev vodilnih slojev. Ve\u010dina pode\u017eelskih prebivalcev in pripadnikov ni\u017ejih slojev je ostala v Obljubljeni de\u017eeli, kamor so oblasti priselile tudi pripadnike drugih ljudstev iz notranjosti dr\u017eave. Ti so se integrirali v judovsko dru\u017ebo, ki je vseskozi ohranila svoja temeljna verovanja, \u010deprav je bila ve\u010dina sve\u010denikov v babilonskem izgnanstvu in \u010deprav je bil Salomonov tempelj v ru\u0161evinah.
\nBabilonsko izgnanstvo ni bilo brez posledic za judovsko vero. Dale\u010d od domovine, pod vplivom zaratustrtstva in ob stiku s starim babilonskim izro\u010dilom, ki so ga ohranjali \u0161tevilni templji in vplivna duhov\u0161\u010dina, se je tudi judovska vera spremenila. Duhovni vidiki so dobili ve\u010dji poudarek od ritualnih (saj med izgnanstvom niso imeli templja, kjer bi opravljali obrede), duhov\u0161\u010dina pa je prevzela vodilno vlogo glede vseh vidikov vere. V tem obdobju je Judovstvo tudi razvilo strogo monoteisti\u010dno pojmovanje boga in se zaprlo spreobrnitvam: judovstvo je vera le za Jude, medtem ko je iz starej\u0161ih knjig Stare zaveze znanih veliko primerov, ko so v vero lahko vstopili tudi ne-Judje. Ko se je del pregnane elite iz Babilonije vrnil v Palestino, je s seboj prinesel novo obliko vere in jo vsilil tistim, ki so tam ostali in ohranili stara verovanja. Sve\u010deniki so prevzeli oblast, na novo zgradili drugi tempelj in ga vodili po vzoru babilonskih templjev. V domovino so prinesli aramej\u0161\u010dino, ki je postala pogovorni jezik, medtem ko je hebrej\u0161\u010dina ostala le jezik svetih tekstov.
\nJudje, ki so ves \u010das ostali v domovini, so sprejeli povratnike in se ponudili, da pomagajo pri gradnji templja, kar pa so sve\u010deniki ostro zavrnili. S\u010dasoma je ve\u010dina Judov sprejela novo obliko verovanja, razen skupnosti na obmo\u010dju nekdanjega Izraelovega kraljestva. Po zavrnitvi predloga o skupni gradnji templja v Jeruzalemu, so Samarijani zgradili lasten tempelj na sveti gori Garizim blizu dana\u0161njega mesta Nablus (\u0160ehem v hebrej\u0161\u010dini) na Zahodnem bregu. Po nekaterih arheolo\u0161kih dokazih naj bi bil ta tempelj celo starej\u0161i od judovskega v Jeruzalemu. Med skupnostma se je tako za\u010del razkol, ki se je pozneje poglobil zaradi oboro\u017eenih spopadov in diskriminacije, ki jo je vsaka od skupnosti izvajala nad pripadniki druge (npr. Samarijani niso mogli pri\u010dati pred judovskimi sodi\u0161\u010di). Po judovsko-rimskih vojnah v 1. in 2. stoletju po Kr. so Samarijani s kristjani predstavljali ve\u010dinsko prebivalstvo v Palestini. V 5. in 6. stoletju po Kr. so se Samarijani ve\u010dkrat uprli bizantinskim vladarjem, ki so upore krvavo zatrli in poru\u0161ili tempelj na gori Garizim, samarijansko vero pa prepovedali. Po teh dogodkih si samarijanska skupnost ni ve\u010d opomogla, \u010deprav je bila kot eno od \u00bbljudstev knjige\u00ab za\u0161\u010ditena pod novimi muslimanskimi oblastmi. \u0160tevilo njenih pripadnikov je od ve\u010d sto tiso\u010d ali celo milijona padlo bodisi kot posledica preganjanj, bodisi ker se je v teku stoletij ve\u010dina Samarijanov spreobrnila v islam: Palestinci v okolici Nablusa so tako ve\u010dinoma potomci spreobrnjenih Samarijanov.
\nSamarijani zase pravijo, da predstavljajo originalno judovsko vero, kot je bila pred spremembami, ki so jih vanjo vnesli v obdobju babilonskega izgnanstva. Za sveto knjigo priznavajo le Pentatevh (Toro), zavra\u010dajo pa vse svete tekste, ki izvirajo iz \u010dasa po babilonskem pregnanstvu (npr. Talmud), kot tudi judovske praznike, ki so se pojavili po povratku Judov iz Babilonije, npr. Hanukah. Samarijanski Pentatevh je ve\u010dinoma enak judovskemu, vendar se razlikuje v tem, da slavi goro Garizim kot sveto goro, kjer je bog ukazal izgradnjo templja njemu na \u010dast. Gora Garizim se pojavi tudi v samarijanski varianti desetih bo\u017ejih zapovedi in je hkrati kraj, kjer je bog ustvaril Adama, kraj, kjer je pristala Noetova barka, kraj, kjer je Abraham nameraval \u017ertvovati Izaka, ter kraj, kjer je Mojzes od boga prejel deset bo\u017ejih zapovedi. Samarijani so ohranili vlogo sve\u010denikov in zavra\u010dajo vlogo rabinov v razlagi verskih zadev. Njihov najvi\u0161ji vodja je veliki sve\u010denik, \u010digar rod izhaja iz rodu Arona, Mojzesovega brata in prvega judovskega sve\u010denika: neko\u010d so tudi judovski veliki duhovniki templja v Jeruzalemu izhajali iz Aronovega rodu.
\nOb praznovanju svoje Pashe Samarijani na gori Garizim opravijo daritev jagnjet to\u010dno tako, kot naj bi se dogajalo tri tiso\u010d let od tega in je opisano v drugi Mojzesovi knjigi. Strogo spo\u0161tujejo soboto, ko ne kadijo in ne zapu\u0161\u010dajo doma\u010de vasi, oble\u010dejo pa se v obla\u010dila, ki naj bi bila enaka tistim iz \u010dasov Mojzesovega bega iz Egipta. \u017denske morajo ob menstruaciji sedem dni \u017eiveti lo\u010deno od preostale dru\u017eine, po porodu pa traja to obdobje ve\u010d tednov: v vsem tem \u010dasu je skrb za hi\u0161ne zadeve na ple\u010dih mo\u017e, tako kot tudi v obdobju Pashe. Stroga so tudi pravila glede u\u017eivanja hrane: mesa Samarijani ne smejo u\u017eivati, \u010de \u017eival ni bila zaklana, kot narekuje Devteronomij. Ko potujejo izven svoje vasi tako ne morejo jesti mesa niti v ko\u0161er ali halal gostilnah, saj bi morali po pravilih sprednjo desno nogo vsake zaklane \u017eivali ponuditi sve\u010deniku, ki ga pa\u010d ni mo\u010d najti na vsakem vogalu svetovnih velemest…
\nSamarijanska skupnost je danes malo\u0161tevilna, \u0161teje namre\u010d le 750 \u010dlanov, razdeljenih v \u0161tiri dru\u017eine, ki naj bi izvirale iz rodu Levija, Efraima in Mana\u0161eja (slednja sta bila sinova svetopisemskega o\u010daka Jo\u017eefa). Pribli\u017eno polovica vseh Samarijanov \u017eivi pod skupnim palestinsko-izraelskim nadzorom v vasi na gori Garizim, ki se po samarijansko imenuje al-Loz, po arabsko al-Tor, po hebrejsko pa Kiryat Luza: sem so se Samarijani iz bli\u017enjega Nablusa preselili v \u010dasu prve intifade. Ostali Samarijani \u017eivijo v predmestju Tel Aviva in so izraelski dr\u017eavljani. Ravno zaradi svoje malo\u0161tevilnosti sku\u0161ajo Samarijani ohraniti dobre odnose tako s Palestinci, kot z Izraelci. Vendar pa sta upad \u0161tevila pripadnikov in zaprtost do tujcev kriva za premajhno gensko raznovrstnost znotraj samarijanske skupnosti. Zaradi porok med krvnimi sorodniki so se med Samarijani pojavile genske bolezni. V preteklosti je pri\u0161lo tudi do pomanjkanja \u017eensk, zato se je skupnost za pre\u017eivetje odlo\u010dila, da se lahko njeni mo\u0161ki pripadniki poro\u010dajo z ne-Samarijankami, \u010de se te spreobrnejo, kar morajo dokazati v \u0161estmese\u010dnem poskusnem obdobju. Ve\u010d Samarijanov se je tako poro\u010dilo z izraelskimi Judinjami in z Judinjami iz vzhodne Evrope. Vsako poroko Samarijanov mora odobriti tudi strokovnjak za genetiko, da bi bilo \u010dim manj mo\u017enosti za dedne bolezni. Poroka Samarijanke izven svoje skupnosti je strogo prepovedana: v tem primeru gre verjetno za obrambo pred asimilacijo v islam. Po islamskem pravu so namre\u010d otroci muslimanskega o\u010deta muslimani, tako predstavlja vsaka Samarijanka, ki se poro\u010di z muslimanom, izgubo za samarijansko skupnost. Sodobne genetske preiskave so dokazale, da so Samarijani po mo\u0161ki liniji sorodstveno povezani z izraelskimi Judi, ti dve skupnosti pa naj bi se gensko lo\u010dili ravno v \u010dasu asirskega napada na Izraelovo kraljestvo. Vse ka\u017ee, da so ne glede na obrekovanje, ki so ga bili dele\u017eni v judovski Stari zavezi, Samarijani res potomci Izraelovih rodov iz severnega kraljestva, s primesmi ljudstev, ki so jih Asirci naselili v Palestini.
\nDanes sta tako judovski tempelj v Jeruzalemu, kot samarijanski na gori Garizim poru\u0161ena. Njune ru\u0161evine pa \u0161e vedno ohranjajo spomin na antagonizem med Izraelovim in Judovim kraljestvom izpred dva tiso\u010d sedemsto let in ve\u010d.<\/p>\n\n