Kako je cerkev rasla?<\/p>\n
Pisma<\/strong><\/p>\n To so najstarej\u0161i kr\u0161\u010danski dokumenti, napisani pribli\u017eno 30 let po Jezusovi smrti. Ve\u010dino je napisal prvotno zelo pravoveren Jud z imenom Savel. Svoje ime je spremenil v Pavel po pretresljivi spreobrnitvi, ko je za\u010dasno oslepel, ker je imel videnje vstalega Kristusa. Pavel je potoval po vsem Rimskem cesarstvu, pripovedoval nejudom o Jezusu in ustanavljal kr\u0161\u010danske skupnosti, ki so se imenovale Cerkve. V svojih pismih daje nasvete prvim kristjanom in jih spodbuja.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Evangeliji<\/strong><\/p>\n Evangelije so napisali 70 do 150 let po Jezusovi smrti \u0161tirje evangelisti: Matej, Marko, Luka in Janez. Evangelist pomeni glasnika vesele novice. V vsakem evangeliju so opisani Jezusovo \u017eivljenje, njegov nauk, smrt in vstajenje s \u201d stali\u0161\u010da pisca. Napisani so z namenom, da bi spreobra\u010dali v kr\u0161\u010dansko vero.<\/p>\n <\/p>\n Preganjanje<\/strong><\/p>\n Rimski oblastniki so preganjali kristjane in jude ter jih obto\u017eevali za svoje lastne politi\u010dne neuspehe. Rimski cesar Neron je leta 70 ukazal poru\u0161iti Jeruzalem, da bi se cesarstvo znebilo kristjanov in judov.<\/p>\n Konstantin<\/strong><\/p>\n Rimski cesar Konstantin se je leta 313 spreobrnil v kr\u0161\u010dansko vero. Na kraju starega gr\u0161kega mesta Bizanc je ustanovil mesto Konstantinopel in uzakonil kr\u0161\u010danstvo. Leta 325 je sklical koncil v Nikeji, kjer so sestavili dokon\u010dno utemeljitev kr\u0161\u010danske vere. Od takrat je bila to priznana pravoverna oblika kr\u0161\u010danstva. To je bila nikejska veroizpoved in je vsebovala nauk o Sv. Trojici, kar pomeni troedinost Boga: Bog O\u010de (stvarnik sveta), Bog Sin (Jezus) in Sveti Duh (stalna bo\u017eja navzo\u010dnost v svetu). To je \u0161e vednc osrednji kr\u0161\u010danski nauk.<\/p>\n <\/p>\n Razkol med Vzhodom in Zahodom<\/strong><\/p>\n V 5. in 6. st. se je Rimsko cesarstvo razdelilo na dva dela. Konstantinopel je postal sredi\u0161\u010de vzhodnega ali bizantinskega cesarstva, Rim pa zahodnega cesarstva. Leta 1054 je pri\u0161lo do spora med poglavarjem Cerkve v Konstantinoplu (patriarhom) in poglavarjem Cerkve v Rimu (pape\u017eem). To je pripeljalo med obema Cerkvama do razkola, imenovanega shizma. Zahodna Cerkev je pozneje postala znana kot rimskokatoli\u0161ka (katoli\u0161ka pomeni vesoljna). Vzhodna Cerkev je postala zn.ana kot ortodoksna (pravoslavna). Pozneje se je razvilo nekaj manj\u0161ih razlik v verovanju in obredih obeh Cerkev in te obstajajo \u0161e danes.<\/p>\n <\/p>\n Reformacija<\/strong><\/p>\n Naslednja velika delitev kr\u0161\u010danstva je bila v 16. st. Nova reformirana Cerkev, znana kot protestantska, je nastala iz ugovorov ljudi, kot sta bila Martin Luter in Jean Kalvin. Obsojala sta nekatere dejavnosti katoli\u0161ke Cerkve, ki je po njunem mnenju postala preve\u010d razsipna, vplivna in podkupljiva.<\/p>\n Martin Luter<\/strong><\/p>\n Leta 1517 je Nemec Martin Luter napadel avtoriteto pape\u017ea in cerkvenih veljakov. \u0160e posebej je obsojal prodajanje odpustkov. Cerkev je namre\u010d pobirala denar od ljudi in jim v nadomestilo obljubljala, da ne bodo po smrti kaznovani za svoje grehe. Luter je Biblijo prevedel v nem\u0161\u010dino. Do tedaj so jo brali v latin\u0161\u010dini, ki je preprosti ljudje niso razumeli. Kmalu so jo prevedli tudi v druge jezike. Luter je menil, da sta nauk Biblije in posameznikova osebna vera v Kristusa bolj pomembna kot cerkveni obredi.<\/p>\n Jean Kalvin<\/strong><\/p>\n Francoz Jean Kalvin je s svojo organizacijo Cerkve dokon\u010dno oblikoval protestantizem. Kalvin se je strinjal z Lutrovimi nauki, vendar je verjel v predestinacijo. (vnaprej\u0161nja usoda), t.j. nazor, da ima Bog pripravljen na\u010drt za vsakogar, ki vklju\u010duje zveli\u010danje ali pogubljenje.<\/p>\n Protireformacija<\/strong><\/p>\n Protireformacija se imenuje gibanje za prenovo katoli\u0161ke Cerkve. Nastala je kot odgovor na protestantsko reformacijo. Mnogo Evropejcev se je vrnilo v katoli\u0161ko vero, vendar je na splo\u0161no Evropa ostala razdeljena na protestantski sever in katoli\u0161ki jug. Med katoli\u010dani in protestanti je vladalo sovra\u0161tvo; protestante so preganjali v katoli\u0161kih de\u017eelah, katoli\u010dani pa so do\u017eivljali enako usodo v protestantskih.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Anglikanska cerkev<\/strong><\/p>\n Leta 1529 se je angle\u0161ki kralj Henrik VIII. uprl najvi\u0161ji avtoriteti pape\u017ea in se oklical za vrhovnega poglavarja Cerkve v Angliji. Pod vlado Henrikovega sina Edvarda VI. je Anglija postala protestantska de\u017eela in mnogo katoli\u010danov je bilo ubitih. Henrikova h\u010di Marija I. je v de\u017eeli ponovno vzpostavila katolicizem, med njeno vladavino pa je bilo ubitih veliko protestantov. Kraljica Elizabeta I., ki je vladala od 1558 do 1603, je ustanovila anglikansko Cerkev, ki je bila srednja pot med katoli\u0161ko in protestantsko. Danes najdemo v mnogih de\u017eelah sveta dve veji anglikanske Cerkve t.j. anglikansko in episkopalno. Pripadniki, ki se ravnajo bolj po katoli\u0161kem izro\u010dilu, so znani kot \u201cvisoka Cerkev\u201d, tisti, ki se ravnajo po protestantskem, so znani kot \u201cnizka Cerkev\u201d.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Duhovniki in \u0161kofje<\/strong><\/p>\n V katoli\u0161kih, anglikanskih in pravoslavnih cerkvah bogoslu\u017eje obi\u010dajno opravljajo duhovniki. Dolga nagubana duhovni\u0161ka obla\u010dila so prevzeli po obla\u010dilih iz \u010dasov Rimskega cesarstva, ki je bilo zibelka kr\u0161\u010danstva. Trd bel ovratnik je mogo\u010de posnemanje ovratnic, ki so jih nosili su\u017enji, in naj bi pomenil, da je duhovnik bo\u017eji slu\u017eabnik. Najvi\u0161ji dostojanstvenik stolnice in \u0161kofije je \u0161kof, ki nosi pastirsko palico, podobno palici pastirjev. Spominjala naj bi ga na njegovo dol\u017enost, t.j. skrb za njegove ovce, t.j. vernike v \u0161kofiji. \u0160kofovsko pokrivalo se imenuje mitra<\/p>\n <\/p>\n Kr\u0161\u010danstvo<\/strong>[uredi<\/a>\u00a0|\u00a0uredi kodo<\/a>]<\/p>\n Kr\u0161\u010danska vera<\/a>\u00a0je dale\u010d najmo\u010dnej\u0161a izmed religij, prisotnih v Evropi. Razdeljena je v tri glavne skupine.\u00a0Rimokatoli\u0161ka cerkev<\/a>\u00a0ima najve\u010d pripadnikov in je prisotna zlasti v Romansko govore\u010dih de\u017eelah (Italija, \u0160panija, Francija,\u00a0Portugalska<\/a>), na\u00a0Irskem<\/a>\u00a0ter na\u00a0Poljskem<\/a>, \u010ce\u0161kem,\u00a0Slova\u0161kem<\/a>\u00a0in na\u00a0Mad\u017earskem<\/a>.\u00a0Protestantska<\/a>\u00a0in\u00a0pravoslavna<\/a>\u00a0vera sta razdeljeni na \u0161tevilne manj\u0161e enote, izmed katerih so pomembnej\u0161e:<\/p>\n Protestantskih gibanj je veliko, med temi so dokaj raz\u0161irjene\u00a0Jehovove pri\u010de<\/a>.<\/p>\n <\/p>\n \u0160irjenje katoli\u0161tva danes<\/p>\n <\/strong>Poglavitni vzrok, da je Benedikt XVI. \u017ee drugi\u010d obiskal Afriko in da jo je njegov predhodnik Janez Pavel II. obiskal kar \u0161tirinajstkrat, je, da se kr\u0161\u010danstvo in znotraj njega katoli\u0161tvo najhitreje \u0161irita prav na tej celini, medtem ko se \u0161tevilo njunih pripadnikov v Evropi zmanj\u0161uje. V Afriki je bilo leta 1900 devet milijonov kristjanov, sto let pozneje pa \u017ee 360 milijonov, od tega 130 milijonov katoli\u010danov.<\/p>\n Prihodnost kr\u0161\u010danstva je na globalnem jugu, trdi ameri\u0161ki univerzitetni profesor, zgodovinar in religiolog, Philip Jenkins v knjigi Novi kr\u0161\u010danski svet (zalo\u017eba KUD Logos); ta premik povezuje s tamkaj\u0161njim nara\u0161\u010danjem prebivalstva.<\/p>\n Trditev je na prvi pogled presenetljiva, glede na to, da je bila v zadnjih petih stoletjih zgodovina kr\u0161\u010danstva nelo\u010dljivo povezana z Evropo in \u010dezmorskimi civilizacijami, izvirajo\u010dimi iz Evrope, predvsem iz ZDA. Zato je v na\u0161ih predstavah kr\u0161\u010danstvo religija Zahoda, \u010deprav se je porajalo na Bli\u017enjem vzhodu in je bilo v prvem tiso\u010dletju mo\u010dnej\u0161e v Aziji in severni Afriki kot v Evropi, ki je postala njegova domovina \u0161ele po letu 1400.<\/p>\n Resda je od dveh milijard kristjanov na svetu teh \u0161e vedno najve\u010d \u2013 560 milijonov \u2013 v Evropi, vendar je tesno za njo Latinska Amerika s 480 milijoni; sledi Afrika s 360 milijoni. Glede na to, da je v Afriki najve\u010dja rast prebivalstva, naj bi leta 2025 od 2,6 milijarde kristjanov na svetu 633 milijonov teh \u017eivelo v Afriki, pribli\u017eno toliko tudi v Latinski Ameriki, Evropa pa naj bi bila \u0161ele tretja kr\u0161\u010danska celina s 555 milijoni kristjanov.<\/p>\n <\/p>\n Danes:<\/p>\n Na Zemlji \u017eivi 7,5 miljrad ljudi.<\/p>\n v katoli\u0161ko Cerkev spada milijarda in dvesto milijonov ljudi. Od milijarde in dvesto milijonov je dobrih \u0161tiristo tiso\u010d \u0161kofov in duhovnikov, vsi drugi so laiki.<\/p>\n <\/p>\n Muslimanov je po novem izra\u010dunu zdaj 19,2 odstotka (1,24 milijarde), medtem ko je pripadnikov katoli\u0161ke vere 17,4 odstotka (1,13 milijarde).<\/p>\n Kr\u0161\u010danstvo \u0161e vedno trdno<\/strong> Katoli\u010dani so naj\u0161tevil\u010dnej\u0161i v Latinski Ameriki in predstavljajo polovico celotnega prebivalstva Severne in Ju\u017ene Amerike, katoli\u0161ka populacija po svetu pa tudi sicer naj ne bi kazala znakov upadanja. Iz Vatikana poro\u010dajo, da je od leta 2005 do leta 2006 katoli\u0161ka populacija narasla za 1,4 odstotka, na 1,13 milijarde.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Strokovnjaki raziskovalnega centra Pew v Washingtonu so \u0161est let zbirali podatke o veroizpovedih prebivalcev v 234 dr\u017eavah in regijah sveta. Na podlagi analize zbranih podatkov so sestavili poro\u010dilo, ki napoveduje usodo petih trenutno najve\u010djih verstev sveta: kr\u0161\u010danstva, islama, budizma, hinduizma in judovstva.<\/strong><\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Skoraj 2,26 milijarde oziroma tretjina Zemljanov se danes izreka za eno izmed vej kr\u0161\u010danske veroizpovedi. Tako je kr\u0161\u010danstvo najbolj raz\u0161irjena religija na svetu; pred islamom, ki zdru\u017euje 1,57 milijarde vernikov in hinduizmom z 900 milijoni vernikov po svetu. A kot ka\u017ee ne bo ostalo pri tem. Glede na predvidevanja ameri\u0161kih raziskovalcev naj bi leta 2070 prvi\u010d v zgodovini \u0161tevilo muslimanov preseglo \u0161tevilo kristjanov.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Verska pripadnost slovenskih dr\u017eavljanov po popisih prebivalstva 1991<\/a> in 2002<\/a>.[3]<\/a><\/sup><\/p>\n\n
\n
\n
\nA kr\u0161\u010danstvo je bolj raz\u0161irjeno od muslimanstva. “\u010ce se ra\u010duna \u0161tevilo kristjanov razli\u010dnih veroizpovedi – katoli\u010danov, pravoslavcev, anglikancev, protestantov, ta odstotek predstavlja 33 odstotkov svetovne populacije<\/em>Pojasnil je, da je porast \u0161tevila prebivalstva muslimanske veroizpovedi posledica ve\u010djega \u0161tevila otrok v muslimanskih dru\u017einah v primerjavi z manj\u0161im \u0161tevilom potomcev v katoli\u0161kih dru\u017einah.<\/p>\n