Kri\u017earske vojne
\nKr\u00ed\u017earske v\u00f4jne so imele predvsem versko ozadje, kasneje pa tudi ekonomsko in politi\u010dno. Vodili so jih pape\u017ei in vladarji kr\u0161\u010danske e proti svojim zunanjim sovra\u017enikom, prete\u017eno muslimanom.\u00a0 Kri\u017earske vojne so dejansko temeljile na Stari zavezi, ker je Mojzes v bo\u017ejem imenu zapovedal, da je treba poklati vse krivoverce, ne samo mo\u0161ke, temve\u010d\u00a0 tudi \u017eenske, otroke in celo \u017eivali. Danes se zdi skoraj nedopustno, da so pape\u017ei po kri\u017earski prisegi delili odvezo kazni za pretekle grehe (odpustke).
\n11 V Novi zavezi pa je Kristus vse to prepovedal, zato se smatra, da so bile kri\u017earske vojne \u0161kodljive in nepotrebne. Ostale so nekak\u0161en made\u017e na rimskokatoli\u0161ki cerkvi. Bilo jih je kar devet, ki so se zvrstile skozi 300 let pohodov in krvavega klanja. Zato jih predstavljam kakor so se zvrstile: Prvo kri\u017earsko vojno (1095\u20131099) je vodil pape\u017e Urban II. s ciljem, da premaga muslimane in zavzame Jeruzalem in Sveto de\u017eelo. Vojna se je kon\u010dala uspe\u0161no, saj so kri\u017earji v Siriji in Palestini ustanovili \u0161tiri \u00bbkri\u017earske\u00ab dr\u017eave. Drugo kri\u017earsko vojno (1145\u20131149) je vodil pape\u017e Evgen III, ker je propadla ena od kri\u017earskih dr\u017eav, vendar se kon\u010dala neuspe\u0161no. Tretja kri\u017earska vojna (1189\u20131192) se je za\u010dela zaradi padca Jeruzalema. Kri\u017earsko vojsko sta vodila angle\u0161ki kralj Henrik II. in francoski kralj Filip II. Ker pa je Henrik umrl, je na njegovo mesto stopil Rihard I., pridru\u017eil pa se mu je rimski cesar Friderik I. Zaradi razprtij so se nazadnje vse tri vojske vrnile domov. \u010cetrta kri\u017earska vojna (1202\u20131204) ni imela za cilj osvoboditev Svete de\u017eele, temve\u010d ropanje Egipta in drugih de\u017eel ob Jadranskem mor ju. Peto kri\u017earsko vojno (1217\u20131221) je najprej vodil pape\u017e Inocent III, zatem pa Honorij III, vendar Jeruzalem ni bil osvojen. Zaradi poplav in izgubljene bitke na morju je bil sklenjen mir z muslimani. \u0160esto kri\u017earsko vojno (1228\u20131229) je brez sodelovanja Vatikana vodil Fridrik II. in dosegel velik uspeh: osvojil je vsa tri sveta mesta Jeruzalem, Betlehem in Nazaret. Sedmo kri\u017earsko vojno (1248\u20131254) je vodil Ludvik IX s ciljem zavzeti Egipt, vendar brez uspeha. Osmo kri\u017earsko vojno (1270) je ponovno vodil Ludvik IX s ciljem pomagati Siriji, vendar se je usmeril proti Tuniziji, kjer je umrl, pa se je vojska vrnila. Deveto kri\u017earsko vojno (1272 \u2013 1291) je vodil bodo\u010di angle\u0161ki kralj Edvard I. in sklenil premirje z muslimani, ki so pozneje \u0161e osvojili Tripoli in Akon. Tako so dokon\u010dno pregnali kristjane iz Svete de\u017eele. Pater Bruno seveda ne odobrava kri\u017earskih vojn, saj niso bile v Kristusovem duhu! Celo ga \u010dudi, da je bil sv. Bernard, ki je pripravil dve kri\u017earski vojni, progla\u0161en za svetnika, \u0161kof Peter, ki pa je nasprotov<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kri\u017earske vojne Kr\u00ed\u017earske v\u00f4jne so imele predvsem versko ozadje, kasneje pa tudi ekonomsko in politi\u010dno. Vodili so jih pape\u017ei in vladarji kr\u0161\u010danske e proti svojim zunanjim sovra\u017enikom, prete\u017eno muslimanom.\u00a0 Kri\u017earske vojne so dejansko temeljile na Stari zavezi, ker je Mojzes … Beri naprej