SV. CIRIL IN METOD<\/p>\n
Mladost sta pre\u017eivela v okolici\u00a0Soluna<\/a>. Ob krstu sta dobila imeni Mihael in Konstantin. Starej\u0161i brat Mihael se je \u017ee zgodaj odlo\u010dil za\u00a0redovni\u0161tvo<\/a>\u00a0in je ob vstopu v samostan dobil ime Metod. Konstantin je bil knji\u017eni\u010dar, poleg tega pa je na\u00a0carigrajski<\/a>\u00a0visoki \u0161oli pou\u010deval filozofijo in bil znan tudi kot\u00a0Konstantin Filozof<\/em>. Ime Ciril je dobil \u0161ele precej pozneje.Okoli leta 860 ju je cesar poslal misijonarit na polotok\u00a0Krim<\/a>.Na pro\u0161njo moravskega kneza\u00a0Rastislava<\/a>\u00a0iz leta\u00a0862<\/a>\u00a0sta \u0161la misijonarit med Slovane. Poznala sta slovanski jezik iz okolice Soluna, vendar ni \u010disto jasno, ali je bil to njun materni jezik ali pa sta se ga nau\u010dila od slovanskih sosedov. Med Slovani na\u00a0Velikomoravskem<\/a>\u00a0sta od leta\u00a0863<\/a>\u00a0naprej \u0161irila kr\u0161\u010dansko oznanilo v slovanskem jeziku. Uporabljala sta posebno pisavo, ki so jo imenovali\u00a0glagolica<\/a>\u00a0– po stari slovanski besedi\u00a0glagolati<\/em>\u00a0=\u00a0govoriti<\/em>. S tem sta se zamerila nem\u0161ki govore\u010di duhov\u0161\u010dini, ki je protestirala pri\u00a0pape\u017eu<\/a>. Pri tem so se sklicevali na\u00a0\u00bbteorijo treh jezikov\u00ab\u00a0– namre\u010d, da so sveti samo trije jeziki (hebrej\u0161\u010dina<\/a>,\u00a0gr\u0161\u010dina<\/a>\u00a0inlatin\u0161\u010dina<\/a>) in da mora bogoslu\u017eje potekati v enem od teh jezikov. Jezik, ki sta ga uporabljala Ciril in Metod, so takrat imenovali preprosto\u00a0slovanski jezik<\/em>, danes pa ga imenujemo\u00a0stara cerkvena slovan\u0161\u010dina<\/a>.Po treh letih na Moravskem sta od\u0161la v\u00a0Spodnjo Panonijo<\/a>, kjer sta \u017eivela nekaj \u010dasa na dvoru kneza\u00a0Koclja<\/a>. Po tem sta odpotovala v\u00a0Benetke<\/a>, kjer sta uspe\u0161no branila svoja stali\u0161\u010da v ostri polemiki z zagovorniki teorije treh jezikov. Nato sta odpotovala v\u00a0Rim<\/a>.\u00a0Pape\u017e Hadrijan II.<\/a>\u00a0ju je podprl, ker je imel tudi sam te\u017eave z nem\u0161kimi duhovniki.V Rimu je Ciril zbolel in vstopil v samostan (domnevno je \u0161ele takrat dobil redovno ime Ciril). Kmalu po tem je Ciril umrl, pape\u017e Hadrijan II. pa je podprl bogoslu\u017eje v slovanskem jeziku in poslal Metoda leta\u00a0869<\/a>\u00a0nazaj h Koclju v Panonijo. Ob prihodu v Panonijo so nem\u0161ki duhovniki napadli Metoda kot krivoverca, pozneje pa so ga na Moravskem celo zaprli za dve leti in pol. Leta\u00a0873<\/a>\u00a0je pape\u017e dosegel, da so ga izpustili iz zapora, pod pogojem, da ne sme nadaljevati s slovanskim bogoslu\u017ejem. Tega pa Metod ni upo\u0161teval, zato je moral v Rim na zagovor.\u00a0Pape\u017e Janez VIII.<\/a>\u00a0pa je leta\u00a0880<\/a>\u00a0potrdil slovansko bogoslu\u017eje.Po Metodovi smrti so slovansko bogoslu\u017eje na Moravskem spet prepovedali, Metodove u\u010dence pa so pozaprli ali pregnali. Vendar pa je slovansko bogoslu\u017eje ostalo \u017eivo. Na ozemlju dana\u0161nje\u00a0Makedonije<\/a>\u00a0in\u00a0Bolgarije<\/a>\u00a0so zaradi vpliva\u00a0gr\u0161ke pisave<\/a>\u00a0namesto glagolice uvedli cirilico, v nekaterih delih dana\u0161nje\u00a0Hrva\u0161ke<\/a>\u00a0inSlovenije<\/a>\u00a0pa se je ohranilo bogoslu\u017eje v glagolici do 19. ali celo do 20. stoletja.Posebno simboli\u010dno mo\u010d sta iz\u017earevala sveti Ciril in Metod v \u010dasu\u00a0narodnega preporoda<\/a>\u00a0na Koro\u0161kem v 19. stoletju, ko so bila ustanovljena ciril-metodova dru\u0161tva v de\u017eeli. Njihove ikone so krasile cerkve in znamenja. Poseben primer sta sliki svetnikov ob vhodu v \u0160entmartinsko cerkev pod Frajnberkom nad \u0160kofjim Dvorom v fari Timenica na\u00a0Celov\u0161kem polju<\/a>, danes v ob\u010dini\u00a0\u0160talenska gora<\/a>. Le-te ja naslikal potujo\u010di\u00a0furlanski<\/a>\u00a0slikar\u00a0Jakob Brollo<\/a>okoli leta 1890.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n \u010cA\u0160\u010cENJE<\/p>\n God svetih bratov Cirila in Metoda je\u00a05. julija<\/a>\u00a0(ponekod, zlasti v neslovanskih de\u017eelah,\u00a014.februarja<\/a>) po\u00a0katoli\u0161kem koledarju<\/a>\u00a0oziroma\u00a011. maja<\/a>\u00a0popravoslavnem koledarju<\/a>\u00a0(24. maja<\/a>\u00a0v tistih Cerkvah, kjer uporabljajo \u0161e stari\u00a0julijanski koledar<\/a>). Metoda se ponekod spominjajo tudi na obletnico smrti\u00a06. aprila<\/a>.Pape\u017e Janez Pavel II.<\/a>\u00a0je leta\u00a01980<\/a>\u00a0Cirila in Metoda imenoval za sozavetnika Evrope. Po Cirilu in Metodu se imenujeta dve gori na Ju\u017enih\u00a0\u0160etlandskih otokih<\/a>\u00a0(blizu\u00a0Antarktike<\/a>). Po ustnem izro\u010dilu naj bi blizu kraja\u00a0Mala Nedelja<\/a>\u00a0Ciril in Metod nove\u00a0vernike<\/a>\u00a0krstila v\u00a0potoku<\/a>.Celov\u0161ka<\/a>\u00a0slovenska fara \u0161e danes nosi njujino ime.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" SV. CIRIL IN METOD Mladost sta pre\u017eivela v okolici\u00a0Soluna. Ob krstu sta dobila imeni Mihael in Konstantin. Starej\u0161i brat Mihael se je \u017ee zgodaj odlo\u010dil za\u00a0redovni\u0161tvo\u00a0in je ob vstopu v samostan dobil ime Metod. Konstantin je bil knji\u017eni\u010dar, poleg tega … Beri naprej