KRIŽEV POT

Križev pot – ČLOVEKOVE ROKE in POGLED

Križev pot (Tomislav Ivančić)

KRIŽEV-POT-in-Telesna-in-duhovna-dela-usmiljenja-1

Križev pot – In jaz gledam… (2)

KRIŽEV-POT-ZA-OTROKE Križev pot za otroke 1.doc

Križev pot za otroke 2 križev pot karte odpuščanje

Križev pot za otroke 2

OTROŠKI Križev pot

krizev pot kje si bil – BESEDILO PEsMI IN SLIKE ZA KRIŽEV POT

KRIŽEV POT – BESEDILO PESMI KJE SI BIL

krizev pot pesmi in slike – BESEDILO ROŽE GANTAR

križev pot za otroke berta golob . BESEDILO OTROŠKEGA KRIŽEVEGA POTA

KAJ JE TO DRUŽINSKA KATEHEZA

O DRUŽINSKI KATEHEZI v TV ODDAJI IZZIVI VERE

DRUŽINSKA KATEHEZA VESELI KRISTJANI

Družinska kateheza Veseli kristjani se je začela razvijati v okviru župnije Domžale pred začetkom veroučnega leta 2012/13, ko je v Domžalah začela delovati prva skupina družinske kateheze.  Pri oblikovanju programa so na začetku sodelovale tri rodne sestre Podjavoršek: Jana, Mihelina in Natalija. Mihelina Žebovec je diplomirana agronomka delovna terapevtka in katehistinja z veliko izkušenj,  sedaj pa tudi mati  šestih otrok. Jana Podjavoršek je  živilska tehnologinja,  katehistinja in  mag. teologije. Njena posebna ljubezen je Sveto Pismo.  Natalija Podjavoršek  je prav tako poročena in mati dveh otrok. Po izobrazbi je prof. matematike in fizike, narejeno pa ima tudi specializacijo družinske in zakonske terapije v okviru podiplomskega študija na Teološki fakulteti. Blagoslov za začetek vsega  je dal g. Janez Šimenc, ki je bil takrat župnik v Domžalah. Brez njegovega blagoslova, bi vse ostalo v zraku. Sedaj pa družinska kateheza živi že v različnih župnijah. Pri oblikovanju programa pa so do sedaj dodali pomemben pečat duhovnik Janez Evangelist Rus, kot enoletni kaplan v župniji Domžale, Klemen Svetelj, aktualni župnik v župniji Domžale, župnik v Preski in vse do sedaj vključene družine.

 

  1. Kaj je to?

To je verouk za vso družino hkrati. Je priložnost za vse tiste starše, ki želijo skupaj s svojimi otroci poglabljati verska znanja.  Srečanje imamo vsak teden v veroučnem letu in trajajo 60 minut. Vsako leto imamo poleg uvodnega in zaključnega srečanja še okoli 24 običajnih srečanj in 8 posebnih srečanj. Kateheze so pripravljene za starše in vse otroke do zaključenega osmega razreda, starejši otroci pa so  v Družinsko katehezo vključeni kot animatorji predšolskih otrok.

Otrokom  vključenim v družinsko katehezo ni potrebno obiskovati verouka s svojimi vrstniki. Edino v letih, ko se pripravljajo na prejem zakramentov (prvo obhajilo, birma)  se v določenem delu pridružijo pripravi ostalih veroučencev v župniji. Na začetku so naši prvoobhajanci obiskovali verouk s svojimi vrstniki 6 srečanj pred prvim obhajilom, odkar pa imajo prvoobhajanci v župniji svoj duhovni vikend, se jim pridružijo na tem vikendu. Birmanci iz Družinske kateheze se prav tako udeležijo vikenda za birmance, vključeni pa so tudi v birmanske skupine, ki tečejo v župniji poleg redne ure verouka za birmance.

Otroci vključeni v družinsko katehezoobravnavajo vse za mladega kristjana pomembne vsebine. Kot ostali veroučenci na koncu veroučnega leta prejmejo spričevalo, v katerem pa ni ocen, saj znanja pri družinski katehezi ne ocenjujemo. Eden od razlogov za to je ta, da vere ni mogoče ocenjevati, hkrati pa ne želimo, da je kateheza za otroke samo še  ena ura pouka. Vseeno pa strmimo k temu, da bi znali čim več, saj želimo vedeti , kaj pomeni biti kristjan, želimo razumeti kaj vse je zapisano v Svetem pismu, želimo imeti oblikovano svoje mnenje o stvareh, ki se dogajajo okoli nas…  Občasno imamo priložnost,  da preverimo svoje znanje s pomočjo kvizov.

Pri družinski katehezi ni klasičnih domačih nalog. Naša domača naloga aktivno sodelovanje v župniji in dobro poslušanje nedeljskega evangelija. V župniji lahko sodelujemo kot pevci, ministrantje, bralci, igralci pasijona, pobiralci darov, čistilci, urejevalci zunanje okolice, molilci, …   Vsak sodeluje na način, ki je njemu oz. njegov družini najbližje.

Vsako leto se odpravimo na duhovni vikend, kjer imamo priložnost, da vsi skupaj malo odrinemo na globoko.  Vključeni drugošolci  se na skupnem vikendu tudi pripravijo na prvo spoved. Na vikendu za prvoobhajance, kjer imajo prvo spoved ostali prvoobhajanci, gredo naši prvoobhajanci tako že drugič ali tretjič k spovedi. Zdi se nam pomembno, da se otroci zavedajho, da sta zakram,ent pokore in zakrament evharistije, dva ločena zakramenta. Izkušnja, da gredo lahko otroci k prvi spovedi v navzočnosti svojih staršev, da prvi spovedi sledi svečana večerja, kjer ne manjka (otroškega) šampanjca in torte, je nekaj posebnega.

V okviru družinske kateheze imamo tudi veliko neformalnih druženj (izleti s kolesi, hribi, kampiranje  na morju, pustovanje ….) Neformalna druženja seveda niso obvezna, pomagajo pa pri tem, da se med seboj bolje poznamo in v tej veliki družini prav res čutimo družbo bratov in sester.  Vsaki družini zato predlagamo, da se pridruži vsaj enemu takšnemu druženju. K tem dejavnostim so povabljeni tudi župljani, ki niso del družinske kateheze. Družinska kateheza namreč ne sme nikoli postati neka zaprta skupina znotraj župnije. Vedno mora vključevati vse župljane.

V Družinsko katehezo se lahko vključijo tudi družine, kjer za krščansko vzgojo skrbi le eden od staršev. Vključijo se lahko tudi enostarševske družine in družine kjer se starši še niso odločili za poroko.    Edini pogoj je, da poleg otrok obiskuje verouk vsaj eden od staršev  in je prisotna želja po poglabljanju vere.

 

 

 

1.1 Potek običajnih srečanj

Običajna srečanja so srečanja, kjer smo prvih 15 minut vsi skupaj, potem pa se razdelimo v do 5 starostnih skupin  (predšolski otroci, otroci I. triade, otroci II. triade,  pripravniki na birmo in starši).  Če je v skupini predšolskih otrok še veliko zelo majhnih otrok, ki se težko ločijo od staršev, je bolje, da starši že pred skupnim začetkom oddajajo otroke animatorkam in imajo potem predšolski otroci tudi svoj uvodni del.

V skupnem delu najprej zapojemo primerno pesem. Sledi kratka molitev, ki jo pripravi ena od družin. Ta družina pripravi tudi tri vprašanja iz Evangelija minule nedelje. Vsi ostali poskušamo na zastavljena vprašanja odgovoriti.  Za vsako srečanje  je že na začetku leta določena druga “vodilna” družina.  Sledijo še oznanila in nato se razdelimo v starostne skupine.

Število starostnih skupin je odvisno od števila vključenih otrok in njihove starosti. V Domžalah smo tako imeli prvi dve leti za predšolske otroke organizirano samo varstvo, saj je bilo tistih predšolskih otrok, ki bi lahko sledili programu, premalo. Prav tako nismo imeli skupine birmancev, smo pa sedmošolce za več let pridružili skupini II. triade.

 

1.2 Posebna srečanja 

Posebna srečanja  so tista srečanja, ko praviloma celotno srečanje ostanemo vsi skupaj. Štiri posebna  srečanja so vsako leto namenjena svetopisemskemu kvizu, ostala štiri srečanja pa dejavnostim povezanim z določenim letom (prvo leto – naši godovni zavetniki, drugo leto – ABC katekizem, tretje leto – slovenski svetniki in svetniški kandidati, četrto leto – Cerkev smo mi). Peto leto je dejavnost enaka kot prvo leto.  Le predšolski otroci so običajno ves čas v svoji skupini, saj so izkušnje pokazale, da imajo tako od srečanj največ tako otroci, kot njihovi starši, sicer hitro postane vse skupaj preveč hrupno.

1.2.1 Svetopisemski kvizi 

Vsako leto so štirje svetopisemski kvizi.  Družine doma prebirajo naprej dogovorjene oddlomke iz Svetega pisma.  Pri tem je potrebno paziti na primerno dolžino oddlomkov.  Na skupnem srečanju je kviz iz poznavanja teh odlomkov, dodana pa so lahko tudi vprašanja iz nedeljskih Evangelijev  zadnjih nedelj. Za kviz se razdelimo v več skupini. V eni skupini naj ne bo več kot 10 ljudi. Skupine so lahko mešane, lahko tekmujejo družine med seboj, otroci proti staršem,… Dobro je, če so vprašanja rengirana po težavnosti. Na lažja vprašanja najprej poskušajo odgovoriti mlajši otroci, če ne gre odgovorijo starejši otroci in nazadnje starši. Če odgovorijo otroci dobijo vse možne točke, če odgovoriojo starši, dobijo le polovico točk. Nekatera vprašanja so zaprtega tipa, in ekipe odgovarjajo s pomočjo lističev A, B, C in D. Del vprašanj so vprašanja s kratkimi odgovori, le – te ekipe napišejo. V tretjem delu so vprašanja, ki zahtevajo daljši odgovor. Na ta vprašanja odgovarja le ena ekipa, izbere ga z žrebom. Če ta ekipa odgovora ne pozna, lahko odgovarja ekipa, ki z dvigom rok prva nakaže, da pozna odgovor. V kviz lahko vključimo tudi pantomimo ali pa dramatizacijo določenega svetopisemskega odlomka.    Primer kviza najdete v nadaljevanju.

 

1.2.2   Druga posebna srečanja 

 

1.2.2.1 Naši godovni zavetniki 

Na začetku leta določimo termine teh srečanj in za vsak termin tri mesece. Tisti, ki godujejo znotraj teh treh mesecev, na dani termin na kratko predstavijo svojega godovnega zavetnika. Starši lahko tudi povejo, če je bil kakšen poseben razlog, da so za otrokovega zavetnika izbrali točno določeno osebo. Vsak od aktualnih godovnjakov na srečanje prinese kakšno dobroto (piškote, sadje, pijačo,…) Uvodni predstavitvi potem sledi skupno praznovanje godov.

Z namenom, da bodo družine imele zbrane skupaj vse svoje godovne zavtnike, lahko na začetku leta, na nek primeren prostor pritrdimo kartončke s priimki vseh družin v družinski katehezi. Na vsakem kartončku je toliko vrvic, kot je članov družine. Ko nekdo predstavi svojega zavetnika, to predstavitev napiše tudi na manjši kartonček. Če je mogoče doda sliko godovnega zavetnika. Na drugo stran tega lističa pa napiše svoje ime, nalepi svojo fotografijo in zapiše datum svojega godu. Na koncu leta lahko družine domov odnesejo svoj kartonček z življenjepisi vseh svojih godovnajkov.

 

1.2.2.2 ABC katekizem  

Namen tega leta je vzpodbuditi vse člane družinske kateheze k prebiranju katekizma in učenju nekaterih  “obrazcev” (veroizpoved, šest resnic, sedmem glavnih grehov, sedem zakramentov, telesna in duhovna dela usmiljenja, Božje zapovedi, Cerkvene zapovedi, blagri…). Znanje s tega področja preverjama s pomočjo kvizov in iger. Primer kviza v tem letu najdeš  v rubriki gradiva.

 

1.2.2.3 Slovenski svetniki in svetniški kandidati

Namen tega leta je spoznati slovenske svetnike in svetniške kandidate.  Na vsakem od 4- srečanj jih predstavimo nekaj. Predstavitve lahko pripravijo birmanci ali pa veroučenci II. triade,  lahko se na srečanju samem razdelimo v več skupin in mora vsaka skupina na čimbolj izviren način predstaviti enega od njih – seveda jim je v pomoč zapisan življenjejpis.  Lahko je celo srečanje namenjeno enemu od svetnikov in kvizu povezanim samo z njim. Ideje za uro namenjeno spozavanju Antona Martina Slomška najdeš v nadaljevanju in tudi   na e-strani  družinske kateheze pod zavihkom posebna srečanja.

 

1.2.2.4 Moja Cerkev (župnija, škofija, svet)

KAJ VEM O CERKVI, KATERE DEL SEM?   Kvizi povezani z  poznavanjem občestva Cerkve (župniki  domače župnije in drugi pomembni ljudje skozi čas,  domača župnija danes, zgodovina škofije oz. kar nadškofije, kratka zgodovina celotne Cerkve). Med gradivi najdete kviz Cerkev na slovenskem.

 

1.3 Cilji družinske kateheze 

Spoznati vsebino veselega oznanila –evangelija in spodbuditi k pozornemu poslušanju Božje besede, da jo potem lahko uresničujemo v svojih življenjih. 

Spoznati pomen praznikov v cerkvenem letu in skupna priprava na praznovanje Božiča in Velike noči. 

Biti aktiven del  domače župnije. 

Spoznati naše godovne zavetnike in se zavedati dejstva, da se s smrtjo naše življenje ne konča.  

  1. Zakaj?

Starši bi morali biti prvi kateheti svojim otrokom in ne samo taksisti, ki skrbimo zato, da so naši otroci ob pravem času na pravem mestu. Zakaj bi torej otroke le vozili na verouk, kar nam lahko vzame precej časa, od katerega pa sami kot starši nimamo dosti koristi. Pri družinski katehezi združimo potrebno s koristnim. Vse otroke peljemo k verouku ob istem terminu, sočasno pa je poskrbljeno tudi za našo duhovno rast. Hkrati otroci tudi začutijo, da katehezo potrebujemo celo življenje, saj nam pomaga pri naši notranji rasti. Želimo odpraviti prepričanje, da je k verouku potrebno hoditi samo do birme. Družinska kateheza je tudi priložnost, da lahko spoznamo nove ljudi, s katerimi se lahko pogovarjamo o najrazličnejših za življenje pomembnih vsebinah.

 

  1. Kaj je potrebno za delovanje družinske kateheze?

Za družinsko katehezo udeleženci  potrebujejo le pisala in zvezek, kamor zapisujejo glavne misli, oz. nalepijo kakšen delovni list, ki ga dobimo pri uri. Ves čas uporabljamo isti učbenik – Sveto pismo, ob tem pa pri starših še kakšno knjigo z duhovno vsebino.

 

3.1 Dovolj ločenih prostorov 

Ker delo teče v več skupinah sočasno, potrebujemo dovolj prostora. Ko imamo otroke v vseh starostnih skupinah, potrebujemo 4 manjše prostore in enega večjega za skupne začetke in skupino staršev, ki je praviloma največja.  Skupni prostor je lahko tudi cerkev, ni pa to najbolje. Manjši prostori so lahko tudi kotički na hodniku, zakristija, jedilnica,… Skupine otrok običajno štejejo okoli 10 članov. Na začetku tudi nimamo vseh skupin, začnemo lahko le s I. in II.  triado.

 

3.2 Vodja in tim voditeljev 

Potreben je dober tim voditeljev z svojo vodjo. Vodja je tisti, ki sklicuje ekipo voditeljev skupaj, poskrbi da bo pripravljen program za vsako leto, pravočasno obvešča vse vključene družine o različnih formalnih in neformalnih  aktivnostih. Najbolje je, da je vodja eden od staršev, saj ta najbolje ve, kakšne so potrebe današnje družine, hkrati pa lahko družinski katehezi nameni dovolj potrebnega časa. Voditelj družinske kateheze mora »nositi« družinsko katehezeo 24 ur na dan, vse dni v letu. Nepošteno bi bilo to pričakovati od duhovnika ali nekega kateheta, ki je poleg te skupine odgovoren še za mnoge druge skupine v župniji. Vodja mora biti en sam,  saj se sicer začne hitro zapletati, ker začnemo odgovornosti prelagati drugega na drugega. Kot eden se seveda lahko šteje tudi en zakonski par. Seveda pa je dobri vodja tisti, ki zna naloge razdeliti oz. ima okoli sebe oblikovan dober tim voditeljev.     Eden od voditeljev  je prav,  da je duhovnik, ki bo na ta način tudi imel priložnost, da spozna družine, ki vero zares želijo živeti in so pripravljene od sebe tudi nekaj dati. Dobro je, da je v skupini voditeljev tudi katehet,   ki zna  vsebine pomembne za kristjana podati na zadosti visokem nivoju. Ostali voditelji so lahko starši. Z vsakim letom delovanja družinske kateheze v župniji, bodo lahko starši prevzeli večji del vodenja skupin, na samem začetku pa je potrebno dobro poskrbeti predvsem za starše.  Voditelji vodijo različne skupine po sistemu kroženja. Tako je npr. duhovnik tretjino srečanj pri starših, tretjino pri otroci I. triade, tretjino pri otrocih II. triade. Če deluje še skupina birmancev se delež še zmanjša. Pri starših in večjih otroci je lahko vsako uro drtug voditelj, pri otrocih I. triade, pa naj ima vsak voditelj zaporedoma čim več srečanj – najbolj realno je 5 srečanj zaporedoma. V II. Triadi, pri birmancih in pri starših lahko imajo posamezni starši preko tudi samo po  srečanje.

 

3.3 Animatorji za predšolske 

Program za predšolske otroke izvajajo animatorji, s katerimi pa se mora voditelj redno srečevati in z njimi delo načrtovati. Voditelj se mora z animatorji obvezno srečati na začetku in koncu leta, pred duhovnim vikendu in redno na vsaj na vsaka dva meseca.   Animatorji so praviloma mladi  od 9. razreda  naprej. Osmošolci so lahko pomočniki animatorja. Na začetku bo animatorje najbrž potrebno iskati izven Družinske kateheze, kasneje pa bodo to starejši otroci v katehezo vključenih družin. Animatorji brez težav poskrbijo za otroke od treh let naprej, včasih uspejo vključiti tudi dvoletnike.  Otroci do dopolnjenega prvega leta so na katehezi s starši, potem pa se začno postopoma  vključevati v skupino predšolskih, najbolje  s pomočjo osebnega animatorja, ki je zadolžen samo za enega otroka. V primeru, da so v skupini predšolskih animatorjev trije ali več animatorjev, je potrebno znova in znova opozarjati na to, da vsi animatorji sledijo navodilom tistega animatorja, ki vodi program določene ure in pomagajo vse otroke navduševati za določeno dejavnost. Nevarnost je, da animatorji začno klepetati med seboj in pozabijo na otroke. Kjer je na razpolago dovolj prostorov in dovolj animatorjev, je zato včasih smiselno razdeliti tudi skupino predšolskih v dve manjši skupini. Ker majhni otroci potrebujejo nekaj časa zato, da se privadijo na neko skupino in animatorja, potrebujejo za prvih srečanjih ob sebi še enega od staršev ali starejšega sorojenca. Mladim animatorjem je neprijetno, ko so navzoči starši, zato je tam kjer je mogoče bolje uporabiti prisotnost starejših  sorojencev.

 

3.4 Primerno število družin 

Najmanjše število družin v družinski katehezi je 5 družin. Ko je družin več kot 15 je dobro razmisliti o tem, da začne z delovanjem še ena skupina. Potekata lahko isti dan, med koncem prve skupine in začetkom druge skupine je potreben 15 minutni odmor. Program v obeh skupinah je enak in tudi voditelji je dobro, da so enaki. Duhovni vikend in ostale aktivnosti se organizirajo za vse skupaj. Vsaka družina se sama odloči, v katero skupino bo hodila. Ponavadi pa je tako, da so družine z večjimi otroci v eni skupini, z manjšimi pa v drugi.

 

3.5 Natančen načrt dela 

Ker pri družinski katehezi ne delamo po nekem  učbeniku in ne uporabljamo delovnih zvezkov, je potrebno vsako leto natančno načrtovati delo. Pred začetkom septembra mora voditelj skupaj z  voditeljskim timom pripraviti natančen letni razpored dela za vse vključene  skupine. Pri vsaki skupini mora biti za vsako srečanje napisana obravnavana vsebina in voditelj.  Pri pripravi programa so nam v pomoč cilji družinske kateheze in vsebinske predloge, ki so za predšolske otroke, otroke I. triade in otroke II. Triade pripravljene za tri leta. Potem se ponovijo. Za birmance se program ponavlja na dve leti. Pri starših pa potrebno biti iskati nove in nove ideje vsako leto znova.

Letni načrt dela oblikujemo po naslednjih korakih:

Dogovorimo se, kateri dan v tednu bodo srečanja in zapišemo tabelo z vsemi temi dnevi v šolskem letu. Med počitnicami kateheze ni.

V zapisan koledar dodamo tudi pomembne praznike (mali Šmaren, Božič, trije kralji, svečnica, Tridnevje in  Velika noč, sveto Rešnje telo, vnebohod, prvoobhajilo v župniji,  birma v župniji… ) V primeru da nek zapovedan praznik pade na dan družinske kateheze, rednega srečanja ni, družine pa so povabljene k maši.  Nato v koledar vnesemo srečanja, ki so vezana na cerkveno leto. Vsako leto je to zadnje srečanje pred začetkom adventnega časa in pred začetkom postnega časa. Primera takšne kateheze sta zapisana  v nadaljevanju.  Takrat imajo vse skupine temo vezano na ta  del cerkvenega leta, z namenom, da v te svete čase stopimo pripravljeni, z nekim načrtom, da nas potem vse ne prehiti.. Kakšno leto lahko pripravimo tudi takšno vsebinsko srečanje pred praznikom vseh svetih, pred začetkom meseca oktobra ali pred začetkom meseca maja temo povezano z Marijo.  Božiča in Velike noči v družinski katehezi, razen pri I. triadi in predšolskih, ne obravnavamo posebej, saj družine v teh časih redno obiskujejo bogoslužja  in  so že sama po sebi bogoslužja dovolj močna. Pri izbiri tem je lahko seveda vsaka skupina družinske kateheze samostojna. Če menijo, da bi bilo za njihove otroke v II. Triadi potrebno da npr. natančno obravnavajo molitev Oče naš, lahko to vsebino vključijo in eno od predlaganih tem  izpustijo, kajti skupno število ur ostaja nespremenjeno. Zapisane vsebine za otroke so zapisane zato,  da jih ni potrebno vedno znova rojevati. Zapisane pa so tako, da se v treh letih otroci srečajo z vsemi za njihovo starost  pomembnimi vsebinami.

V naslednjem koraku določimo termine za osem skupnih srečanj.  Nato dopolnimo koledar še z ostalimi vsebinami. Pri katehezi otrok ni večjih težav, saj so vsebine že dane in se lahko ponavlajo na tri leta, saj  otroci prestopijo v naslednjo starostno skupino. Pri starših je izziv večji, saj starši ostajajo daljše obdobje, zato se teme ne smejo ponavljati, hkrati pa je potrebno določene vedno znova osvetliti.

KO je enkrat pripravljen takšen  načrt in najdemo tudi izvajalce za vsa srečanja (išečmo jih lahko tudi med starši), načrt posredujemo vsem družinam, ki si ga velikokrat doma postavijo na vidno mesto in tako ob prihodu na srečanje že vejo, kaj lahko pričakujejo.

 

3.6 Refleksija na koncu leta 

Ob zaključku veroučnega leta je dobro imeti refleskijo. Še posebej starši morajo dobiti priložnost, da dajo oceno minulemu letu. Temu je lahko nemenjeno eno srečanje, lahko pa se pripravi tudi anketa , v kateri lahko prav vsak izrazi svoje mnenje. Starši podajo tudi ideje za delo za naprej. Družinska kateheza je živa stvar in zato je prav da se spreminja in raste.

TRije kralji

»V tej poti modrih z Vzhoda je simbolizirana usoda vsakega človekanaše življenje pomeni hoditi, razsvetljeni od luči, ki osvetljujejo cesto, da bi našli polnost resnice in ljubezni, ki jo mi, kristjani, prepoznavamo v Jezusu, Luči sveta.« Tako je zatrdil papež Frančišek, ko je daroval sveto mašo v vatikanski baziliki. Danes obhajamo praznik Gospodovega razglašenja ali praznik Svetih treh kraljev. Papež je homilijo tako začel z izrazom iz praznične bogoslužne himne: »Lumen requirunt lumine.« Te besede se nanašajo na izkušnjo modrih: sledeč luči so iskali Luč.

Znamenja za orientacijo na poti najdemo v dveh knjigah
Zvezda, ki se je prikazala na nebu, je v razumu in srcu modrih prižgala luč, ki jih je spodbudila k iskanju velike Kristusove Luči. Zvesto so sledili luči, ki jih je prežemala notranje in tako so srečali Gospoda. To je torej pot, ki simbolizira pot nas vseh, je dejal papež. Na tej poti imamo na razpolago »dve veliki knjigi«: knjigo stvarstva in knjigo Sveto pismo. V obeh lahko najdemo znamenja, po katerih se na romanju orientiramo. Pri tem je pomembno biti pozorni, bdeti, poslušati Boga, ki nam govori vedno. Še posebej je potrebno poslušati evangelij, brati ga, meditirati in iz njega narediti »duhovno hrano«, ki nam dopusti srečati živega Jezusa, izkusiti Njega in njegovo ljubezen.

Odsevati Božjo luč v svetu
Papež Frančišek je zatem spomnil na Božji poziv mestu Jeruzalem iz današnjega prvega berila iz Izaijeve knjige: »Vstani, zasij!« (Iz 60,1) Jeruzalem je poklican, da je mesto luči, da v svetu odseva Božjo luč in pomaga ljudem hoditi po njegovih poteh: »To je poklicanost in poslanstvo Božjega ljudstva v svetu.« Toda Jeruzalem se Božjemu klicu lahko tudi izneveri, je nato opozoril papež. Evangelij nam pove, da so modri, ko so prispeli v Jeruzalem, za nekaj časa zvezdo izgubili izpred oči. Luč je bila odsotna predvsem v palači kralja Heroda. Tisto prebivališče, kot je dejal papež Frančišek, je »temačno, v njem vladajo tema, nezaupljivost, strah, zavist«. Herod postane nezaupljiv in zaskrbljen zaradi rojstva krhkega Otroka, ki ga sam vidi kot tekmeca. Zboji se za svojo oblast, da se bodo zasukala pravila igre, da bo razkrinkana zunanjost. Herod je cel svoj svet zgradil na oblasti, uspehu, imetju, korupciji, v težave pa ga je spravil Otrok. Bilo ga je strah in zaradi tega strahu je zblaznel do te mere, da je dal ubiti otroke.

»Sveta zvijačnost«
Modri so znali preseči ta nevaren trenutek teme pri Herodu, ker so verjeli besedam prerokov, ki so pokazale na Betlehem kot na kraj rojstva Mesije. Tako so pobegnili pred »otrplostjo noči sveta«, se spet podali na pot proti Betlehemu in ponovno ugledali zvezdo. Pri tem so se »silno razveselili«, kot lahko beremo v evangeliju (Mt 2,10). Te zvezde se v temi posvetnosti Herodove palače namreč ni videlo. En vidik luči, ki nas vodi na poti vere, je zvijačnost ali »sveta zvijačnost«, ki je lahko tudi vrlina, kot je dejal papež Frančišek: »Gre za tisto duhovno prevejanost, ki nam omogoči prepoznati nevarnosti in se jim izogniti.« Modri so to »luč zvijačnosti« znali uporabiti na poti nazaj, ko so se odločili izogniti se mračni Herodovi palači.

Naša dolžnost je varovati vero
Tako nas učijo, kako ne pasti v zasede teme in kako se braniti pred temo, ki želi oviti naša življenja. Modri so s to »sveto zvijačnostjo« obvarovali vero. Tudi mi moramo varovati vero pred temo, je poudaril papež Frančišek. Pogosto tudi pred temo, ki je preoblečena v luč. »Tu pa je potrebna ‘sveta zvijačnost’, da bi varovali vero, da bi jo obvarovali pred petjem Siren, ki ti pravijo: ‘Glej, danes moramo narediti to, tisto …’ Toda vera je milost, je dar. Naša dolžnost je, da jo varujemo s to ‘sveto zvijačnostjo’, z molitvijo, z ljubeznijo, z dobroto.« Treba je istočasno sprejeti v srce Božjo luč in gojiti duhovno zvijačnost, ki zna združevati preprostost in prekanjenost, tako je še dejal papež Frančišek.

Modri z Vzhoda so naši tovariši na poti
Na današnji praznik Gospodovega razglašenja modre z Vzhoda vidimo kot naše tovariše na poti. Njihov zgled nam pomaga dvigniti pogled proti zvezdi in slediti velikim željam našega srca. Učijo nas, da se ne zadovoljimo s povprečnim življenjem, ampak da se vedno pustimo očarati tistemu, kar je dobro, resnično, lepo – da se pustimo očarati Bogu. Modri z Vzhoda nas učijo tudi, da se ne pustimo prevarati zunanjosti, tistemu, kar je veliko, modro, mogočno za svet. Ne smemo se zaustaviti tam, je opomnil papež Frančišek in nato za konec ponovno poudaril, da je zelo pomembno varovati vero: »Potrebno je iti preko, preko teme, preko očarljivosti Siren, preko posvetnosti, preko mnogih današnjih modernosti; iti proti Betlehemu, tja, kjer se v preprostosti nekega doma na periferiji, med mamo in očetom, ki sta polna ljubezni in vere, sveti Sonce, ki je vzšlo iz višav, Kralj vesoljstva. Po zgledu modrih z našimi majhnimi lučmi iščimo Luč in varujmo vero

PROGRAM DRUŽINSKE KATEHEZE V DOMŽALAH 2019/20

PROGRAM DK 201920

 

 

PESMI ZA KATEHEZE ZA MLAJŠE OTROKE

VELIKI BOŽJI MOŽJE

MARIJA SE RODILA JE

KO UMIVAM SE

OD TU KJER GLAVA JE

JEZUS NAS JE REŠIL

GLASNO RECI BOGU HVALA

BOŽJI VITEZ SEM

BIL JE VITEZ MLAD

ABC KATEKIZEM

Vsaka 4 leta imamo 4 srečanja v letu namenjena nalogam povezanim z vsebinami katekizma. Razdelimo se v manjše skupine, običajno po starosti in skupine hodijo iz enega prostora v drugega in tam jih čaka naloga. Lahko pa hodijo voditelji iz enega prostora v drugega, da se izognemo gneči na hodniku. Otrokom je bolj všeč premikanje udeležencev, staršem pa bolj premikanje voditeljev.

prvi kviz ABC katekizem (vera, cerkvene zapovedi, zakramenti)

drugi kviz ABC katekizem (zapoved Ne nečistuj, veruj v večno življenje, pet cerkvenih zapovedi)

 

 

 

DODATNE KATEHEZE ZA BIRMANCE

BOŽIČ  – Kako bi izgledalo, če bi se Jezus rodil danes, v času interneta ?

JE VZDRŽNOST PRED POROKO MOGOČA?

Dekle in fanta ju je ustvaril 

Kdo sem jaz?

Jezus, kje kdo in zakaj si v mojem življenju?

Ljubita se in se množita 

Priprava na spoved ob desetih zapovedih

Križev pot

PREDLOGI KATEHEZ ZA STARŠE

leto A leto B leto C

SLEDENJE

CERKVENEMU LETU

CERKVENO LETO – splošno  NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA POMEN PRAZNIKA VSEH SVETIH
ADVENT1 ADVENTNI ČAS- zakaj, od kdaj, simbolika ČAS PRED BOŽIČEM
ČEMU POST, TRPLJENJE IN ODPOVED? SIMBOLIKA VELIKEGA TEDNA POSTNI ČAS- od kdaj, zakaj, simbolika
VELIKONOČNI ŽEGEN- zakaj, od kdaj, simbolika KAJ SO DELALI UČENCI PO JEZUSOVEM VSTAJENJU? KAJ JE DELAL JEZUSU PO SVOJEM VSTAJENJU?

MAŠA

Pomen posameznih delov svete maše

Maša zahvalna daritev

Potek maše in pot v Emavs

LITURGIČNE DRŽE

BOGOSLUŽNA OBLAČILA

KAJ DELAMO PRI MAŠI?

VERA

Verujem v večno življenje

BITI KRISTJAN

 Kristjan v odnosu do sveta

Kdo so kristjani in v kaj verjamejo?

 Sekularizacija- živeti v svetu, ki reče Bogu “zbogom”

 

 Prednosti in slabosti slovenske cerkve
 Protestanti, pravoslavni in katoiličani

 MARIJA

 Marija v sirskem izročilu  Marija kot nova Eva
 ZAKRAMENTI

 Vse o spovedi in kako se nanjo prioraviti

 

 

Bolniško maziljenje

Evharistija-hrana za večno življenje 

 Zakrament pokore in sprave
 DOGME  Sveta trojica Brezmadežno spočetje
 ZAPOVEDI  Deset zapovedi v stari in v novi zavezi
ZGODOVINA CERKVE  Križarske vojne 
 USMILJENI SAMARIJAN DANES https://www.youtube.com/watch?v=knujQ81iWjk

 

PREDŠOLSKI OTROCI

Skupine predšolskih otrok vodijo animatorji, ki so praviloma starejši otroci družin vključenih v družinsko katehezo.  Delamo po knjigi Svetopisemkse urice za otroke. Z animatorji se je potrebno redno srečevati in delo načrtovati. V program so vključeni otroci od dveh let naprej, za mlajše poskrbimo zgolj za varstvo oz. so pri starših, če to ni za skupino staršev preveč motečo.   Takrat, ko imamo v okviru družinske kateheze svetopisemski kviz, imajo svoj kviz tudi otroci. Vprašanja so seveda zelo enostavna.

Na ostalih 4 skupnih srečanjih presodimo o s

miselnosti vključive predšolskih otrok. Lahko se pridružijo tudi samo v določenem času, recimo zadnjih 15 minut, sicer pa imajo svoj vzporeden program.

 

 

Stop, kaj je to- Maša

SADOVI SVETEGA DUHA

KATEHEZE ZA PREDŠOLSKE V LETU ABC KATEKIZEM  (pesmi iz  katehez so spodaj)

VELIKI BOŽJI MOŽJE

KO UMIVAM SE

JEZUS SE ŽIVI

JEZUS NAS JE REŠIL

HVALA ZA ŽIVLJENJE

BOŽJI VITEZ SEM

BIL JE VITEZ MLAD

BIRMANCI

K skupini za birmance hodijo veroučenci  7 in 8 razreda.  Praviloma gredo k birmi na začetku devetega razreda. Takrat se pridružijo katehezi rednih devetošolcev, pri družinski katehezi pa sodelujejo kot animatorji.

Birmanci se pripravljajo s pomočjo rednih katehez za birmance in sicer delajo vsako leto po drugi knjigi.

  Priprava po priročniku You-cat birma Priprava po priročniku…..
1

Ali imata maraton in birma kaj skupnega?

1.1-1.6

 

 
2

Zakaj nekateri ljudje tako vztrajno trdijo, da Boga ni?

2.1, 2.2, 2.3

 

 
3

Zakaj Bog ne uporabi svoje moči zato, da vsem pokaže, da on res obstaja?

2.4, 2.5

 

 
4

Zakaj svet ni raj?

3.1, 3.2.

Rim 7, 15-25

 

 
5

Izgubili smo raj a dobili nebesa

3.3.—3.5

 
6

To, da je Bog postal človek je dosti boj neverjetno kot to da je bil nek cesar več let tesar

4.1., 4.2.

 
7

Kaj je v Jezusu Božjega in kaj človeškega?

4.3, 4.4

 
8

Kako to, da so miroljubnega človeka, kot je Jezus, obsodili na smrt na križu?

5.1, 5.2, 5.3

 

 
9

Kakšen pomen ima umreti za druge?

5.4, 5.5

 

 
10

Iz polomije se rodi svetovna religija – kako je to mogoče?

6.1-6.6

 

 
11

Odkrivajmo Svetega Duha 1

7.

 

 
12

Odkrivajmo Svetega Duha 1

7.

 
13

Ljubemu Bogu je všeč, da ga nadlegujemo

8.1 , 8.2 in 8.4

Lk 11, 9-13

 

 
14

Mala šola molitve

8.3

 

 
15 Cerkev – domovina zate in zame – 9,  
16 Evharistija – dar Božje velikodušnosti – 10 ,  
17 Pri spovedi se posodobimo -11  
18 Sveto pismo  
19 Sveto pismo  
20 Sveto pismo  
21 Sveto pismo  
22 Sveto pismo  
23 Sveto pismo  
24

Kaj pomeni – postiti se!