Magdalena Gornik
Kakšen je njen življenjepis, kdaj se je rodila?
Rodila se je 19. julij 1835 na Gori pri Sodražici, revnima staršema kot tretji izmed sedmih otrok, deklica Magdalena. Je čisto običajen otrok. Pomaga staršema pri kmečkem delu, rada je v družbi svojih vrstnic. Do ljudi je prijazna in ljubezniva. Prosti čas največkrat porabi za molitev, posebno ljubezen goji do Jezusa v Najsvetejšem zakramentu.
Kje se Magdalena prvikrat sreča z nebeško Gospo?
Spomladi 1847 – ko je imela 12 let, Magdalena doživi na njivi prvo srečanje z nebeško Gospo.
Magdaleni se prikaže kot kmečka žena in ker je ni spoznala, se ji ta predstavi kot Jezusova mati in mati vseh ljudi. Pove ji, da je namen njenega prihoda Magdaleno poučiti zakaj delati in komu delo darovati, ter da mora še močneje ljubiti njenega Sina – Jezusa. Magdalena naj se zahvaljuje Bogu za vse dobrote in mu daruje vsako delo. To videnje zelo globoko seže v Magdalenino srce, zato še več moli in se pozorno pripravlja na prejem prvega svetega obhajila.
Kaj se zgodi pri prvem sv. obhajilu?
Magdalena prejme prvo sveto obhajilo. Pri tem začuti tako silno ljubezen v srcu, da more komaj priti od obhajilne mize nazaj na svoje mesto. Ko pade na kolena, da bi se zahvalila, zasliši glas z oltarja: »Nikomur ne povej, kar se ti je prigodilo.« Prepričana je, da slišijo glas tudi druge deklice. »Ne,« dalje sliši, »one ne slišijo tega glasu, ampak samo ti. Jaz sem tisti, ki si ga pravkar zaužila.«
Kakšna je v času bolezni?
Isto leto Magdalena hudo zboli. Stanje se tako poslabša, da mora ostati v postelji. Hude bolečine prenaša potrpežljivo; brez vzdihljaja, tožbe ali nejevolje. Nobeno zdravilo ji ne pomaga in tudi noben zdravnih si ne upa postaviti diagnoze. Bolezen se stopnjuje in na koncu ji ohromijo celo noge.
Opiši nam prosim, kaj doživi avgusta.
Bilo je 2. avgusta 1848 , ko doživi Marijino drugo prikazovanje–
Tega dne so bolečine tako hude, da Magdalena omedli. Ko se spet zave, zagleda pred seboj ženo, ki ji naroči, da kadar bo morala kaj potrpeti, naj to prenaša potrpežljivo in naj vse bolečine daruje Bogu. Pove ji tudi, da bo za naprej hrano prejemala od Boga. Tako ne bo več čutila ne lakote ne žeje.
Magdalena potem skoraj povsem ozdravi, le njene noge še ostanejo hrome.
11. avgust 1848 – pa Magdalena doživi prvo zamaknjenje. V duhu je prestavljena na temno, strmo, ozko in trnjevo pot. Zasliši glas: »Če boš hotela v nebesa priti, boš morala po tej poti hoditi.« Odloči se, da bo sledila glasu.
Ali je potem dobila stigme, imela videnja in zamaknjenja?
DA, od 24. avgust 1848 pa do smrti – se pričenjajo Magdalenina redna zamaknjenja in videnja. Začne se njeno novo življensko poslanstvo: trpeti in klicati k pokori.
25. september 1848 – Od tega dne do svoje smrti Magdalena ne užije nobene zemeljske hrane več, razen kapelj vode. Njena hrana je zgolj sveta evharistija in nenavadna jed, ki jo prejema v zamaknjenju od Jezusa, svetnikov ali angela.
sreda pred adventom 1848 – Magdalena prejme stigme – podoživlja Kristusovo trpljenje.
1848 – 1853 Magdalenina zamaknjenja in videnja spremljajo mnogi mistični pojavi, ki so potrdilo tega, da govori Bog po njej. Magdalena v stanju zamaknjenja opominja in vabi k pokori, spreobrnjenju in zadoščevanju za žalitve in pomanjkljivo izkazovanje ljubezni Bogu. Govori tudi o Božji kazni, če do spreobrnenja ne bo prišlo. Sicer pa so njeni govori osredotočeni na glavni cilj tega našega zemeljskega življenja: zveličanje vsakega posebej in s tem gledanje in slavljenje Boga.
9. aprila 1855 – Bog ozdravi Magdalenine noge; Magdalena lahko po sedmih letih spet hodi. Toda Jezus ji v videnju pove, da kljub tej ozdravitvi ne bo na svetu brez trpljenja.
23. februar 1896 (prva postna nedelja) – Magdalena umre v zamaknjenju. Vzrok smrti naj bi bila tuberkuloza.
Za njenim pogrebom gre le nekaj domačinov. Ker je Magdalena vedno imela veliko obiskovalcev, je njena sestra Apolonija v zadnji bolezni večkrat Magdaleni izrazila skrb zaradi njenega pogreba, kako bodo takrat vse ljudi, ki bodo prišli, postregli in prenočili, pa jo je Magdalena pomirila, rekoč: »Le mirna bodi, ljubi Bog bo vse prav naredil.« In njena napoved, oziroma trdno zaupanje v Boga, da bo Bog poskrbel tudi za njen pogreb, se je uresničila. Zaradi izredno debele snežne odeje, se pogreba udeleži le osem do deset domačinov.