O DRUŽINSKI KATEHEZI v TV ODDAJI IZZIVI VERE
DRUŽINSKA KATEHEZA VESELI KRISTJANI
Družinska kateheza Veseli kristjani se je začela razvijati v okviru župnije Domžale pred začetkom veroučnega leta 2012/13, ko je v Domžalah začela delovati prva skupina družinske kateheze. Pri oblikovanju programa so na začetku sodelovale tri rodne sestre Podjavoršek: Jana, Mihelina in Natalija. Mihelina Žebovec je diplomirana agronomka delovna terapevtka in katehistinja z veliko izkušenj, sedaj pa tudi mati šestih otrok. Jana Podjavoršek je živilska tehnologinja, katehistinja in mag. teologije. Njena posebna ljubezen je Sveto Pismo. Natalija Podjavoršek je prav tako poročena in mati dveh otrok. Po izobrazbi je prof. matematike in fizike, narejeno pa ima tudi specializacijo družinske in zakonske terapije v okviru podiplomskega študija na Teološki fakulteti. Blagoslov za začetek vsega je dal g. Janez Šimenc, ki je bil takrat župnik v Domžalah. Brez njegovega blagoslova, bi vse ostalo v zraku. Sedaj pa družinska kateheza živi že v različnih župnijah. Pri oblikovanju programa pa so do sedaj dodali pomemben pečat duhovnik Janez Evangelist Rus, kot enoletni kaplan v župniji Domžale, Klemen Svetelj, aktualni župnik v župniji Domžale, župnik v Preski in vse do sedaj vključene družine.
- Kaj je to?
To je verouk za vso družino hkrati. Je priložnost za vse tiste starše, ki želijo skupaj s svojimi otroci poglabljati verska znanja. Srečanje imamo vsak teden v veroučnem letu in trajajo 60 minut. Vsako leto imamo poleg uvodnega in zaključnega srečanja še okoli 24 običajnih srečanj in 8 posebnih srečanj. Kateheze so pripravljene za starše in vse otroke do zaključenega osmega razreda, starejši otroci pa so v Družinsko katehezo vključeni kot animatorji predšolskih otrok.
Otrokom vključenim v družinsko katehezo ni potrebno obiskovati verouka s svojimi vrstniki. Edino v letih, ko se pripravljajo na prejem zakramentov (prvo obhajilo, birma) se v določenem delu pridružijo pripravi ostalih veroučencev v župniji. Na začetku so naši prvoobhajanci obiskovali verouk s svojimi vrstniki 6 srečanj pred prvim obhajilom, odkar pa imajo prvoobhajanci v župniji svoj duhovni vikend, se jim pridružijo na tem vikendu. Birmanci iz Družinske kateheze se prav tako udeležijo vikenda za birmance, vključeni pa so tudi v birmanske skupine, ki tečejo v župniji poleg redne ure verouka za birmance.
Otroci vključeni v družinsko katehezoobravnavajo vse za mladega kristjana pomembne vsebine. Kot ostali veroučenci na koncu veroučnega leta prejmejo spričevalo, v katerem pa ni ocen, saj znanja pri družinski katehezi ne ocenjujemo. Eden od razlogov za to je ta, da vere ni mogoče ocenjevati, hkrati pa ne želimo, da je kateheza za otroke samo še ena ura pouka. Vseeno pa strmimo k temu, da bi znali čim več, saj želimo vedeti , kaj pomeni biti kristjan, želimo razumeti kaj vse je zapisano v Svetem pismu, želimo imeti oblikovano svoje mnenje o stvareh, ki se dogajajo okoli nas… Občasno imamo priložnost, da preverimo svoje znanje s pomočjo kvizov.
Pri družinski katehezi ni klasičnih domačih nalog. Naša domača naloga aktivno sodelovanje v župniji in dobro poslušanje nedeljskega evangelija. V župniji lahko sodelujemo kot pevci, ministrantje, bralci, igralci pasijona, pobiralci darov, čistilci, urejevalci zunanje okolice, molilci, … Vsak sodeluje na način, ki je njemu oz. njegov družini najbližje.
Vsako leto se odpravimo na duhovni vikend, kjer imamo priložnost, da vsi skupaj malo odrinemo na globoko. Vključeni drugošolci se na skupnem vikendu tudi pripravijo na prvo spoved. Na vikendu za prvoobhajance, kjer imajo prvo spoved ostali prvoobhajanci, gredo naši prvoobhajanci tako že drugič ali tretjič k spovedi. Zdi se nam pomembno, da se otroci zavedajho, da sta zakram,ent pokore in zakrament evharistije, dva ločena zakramenta. Izkušnja, da gredo lahko otroci k prvi spovedi v navzočnosti svojih staršev, da prvi spovedi sledi svečana večerja, kjer ne manjka (otroškega) šampanjca in torte, je nekaj posebnega.
V okviru družinske kateheze imamo tudi veliko neformalnih druženj (izleti s kolesi, hribi, kampiranje na morju, pustovanje ….) Neformalna druženja seveda niso obvezna, pomagajo pa pri tem, da se med seboj bolje poznamo in v tej veliki družini prav res čutimo družbo bratov in sester. Vsaki družini zato predlagamo, da se pridruži vsaj enemu takšnemu druženju. K tem dejavnostim so povabljeni tudi župljani, ki niso del družinske kateheze. Družinska kateheza namreč ne sme nikoli postati neka zaprta skupina znotraj župnije. Vedno mora vključevati vse župljane.
V Družinsko katehezo se lahko vključijo tudi družine, kjer za krščansko vzgojo skrbi le eden od staršev. Vključijo se lahko tudi enostarševske družine in družine kjer se starši še niso odločili za poroko. Edini pogoj je, da poleg otrok obiskuje verouk vsaj eden od staršev in je prisotna želja po poglabljanju vere.
1.1 Potek običajnih srečanj
Običajna srečanja so srečanja, kjer smo prvih 15 minut vsi skupaj, potem pa se razdelimo v do 5 starostnih skupin (predšolski otroci, otroci I. triade, otroci II. triade, pripravniki na birmo in starši). Če je v skupini predšolskih otrok še veliko zelo majhnih otrok, ki se težko ločijo od staršev, je bolje, da starši že pred skupnim začetkom oddajajo otroke animatorkam in imajo potem predšolski otroci tudi svoj uvodni del.
V skupnem delu najprej zapojemo primerno pesem. Sledi kratka molitev, ki jo pripravi ena od družin. Ta družina pripravi tudi tri vprašanja iz Evangelija minule nedelje. Vsi ostali poskušamo na zastavljena vprašanja odgovoriti. Za vsako srečanje je že na začetku leta določena druga “vodilna” družina. Sledijo še oznanila in nato se razdelimo v starostne skupine.
Število starostnih skupin je odvisno od števila vključenih otrok in njihove starosti. V Domžalah smo tako imeli prvi dve leti za predšolske otroke organizirano samo varstvo, saj je bilo tistih predšolskih otrok, ki bi lahko sledili programu, premalo. Prav tako nismo imeli skupine birmancev, smo pa sedmošolce za več let pridružili skupini II. triade.
1.2 Posebna srečanja
Posebna srečanja so tista srečanja, ko praviloma celotno srečanje ostanemo vsi skupaj. Štiri posebna srečanja so vsako leto namenjena svetopisemskemu kvizu, ostala štiri srečanja pa dejavnostim povezanim z določenim letom (prvo leto – naši godovni zavetniki, drugo leto – ABC katekizem, tretje leto – slovenski svetniki in svetniški kandidati, četrto leto – Cerkev smo mi). Peto leto je dejavnost enaka kot prvo leto. Le predšolski otroci so običajno ves čas v svoji skupini, saj so izkušnje pokazale, da imajo tako od srečanj največ tako otroci, kot njihovi starši, sicer hitro postane vse skupaj preveč hrupno.
1.2.1 Svetopisemski kvizi
Vsako leto so štirje svetopisemski kvizi. Družine doma prebirajo naprej dogovorjene oddlomke iz Svetega pisma. Pri tem je potrebno paziti na primerno dolžino oddlomkov. Na skupnem srečanju je kviz iz poznavanja teh odlomkov, dodana pa so lahko tudi vprašanja iz nedeljskih Evangelijev zadnjih nedelj. Za kviz se razdelimo v več skupini. V eni skupini naj ne bo več kot 10 ljudi. Skupine so lahko mešane, lahko tekmujejo družine med seboj, otroci proti staršem,… Dobro je, če so vprašanja rengirana po težavnosti. Na lažja vprašanja najprej poskušajo odgovoriti mlajši otroci, če ne gre odgovorijo starejši otroci in nazadnje starši. Če odgovorijo otroci dobijo vse možne točke, če odgovoriojo starši, dobijo le polovico točk. Nekatera vprašanja so zaprtega tipa, in ekipe odgovarjajo s pomočjo lističev A, B, C in D. Del vprašanj so vprašanja s kratkimi odgovori, le – te ekipe napišejo. V tretjem delu so vprašanja, ki zahtevajo daljši odgovor. Na ta vprašanja odgovarja le ena ekipa, izbere ga z žrebom. Če ta ekipa odgovora ne pozna, lahko odgovarja ekipa, ki z dvigom rok prva nakaže, da pozna odgovor. V kviz lahko vključimo tudi pantomimo ali pa dramatizacijo določenega svetopisemskega odlomka. Primer kviza najdete v nadaljevanju.
1.2.2 Druga posebna srečanja
1.2.2.1 Naši godovni zavetniki
Na začetku leta določimo termine teh srečanj in za vsak termin tri mesece. Tisti, ki godujejo znotraj teh treh mesecev, na dani termin na kratko predstavijo svojega godovnega zavetnika. Starši lahko tudi povejo, če je bil kakšen poseben razlog, da so za otrokovega zavetnika izbrali točno določeno osebo. Vsak od aktualnih godovnjakov na srečanje prinese kakšno dobroto (piškote, sadje, pijačo,…) Uvodni predstavitvi potem sledi skupno praznovanje godov.
Z namenom, da bodo družine imele zbrane skupaj vse svoje godovne zavtnike, lahko na začetku leta, na nek primeren prostor pritrdimo kartončke s priimki vseh družin v družinski katehezi. Na vsakem kartončku je toliko vrvic, kot je članov družine. Ko nekdo predstavi svojega zavetnika, to predstavitev napiše tudi na manjši kartonček. Če je mogoče doda sliko godovnega zavetnika. Na drugo stran tega lističa pa napiše svoje ime, nalepi svojo fotografijo in zapiše datum svojega godu. Na koncu leta lahko družine domov odnesejo svoj kartonček z življenjepisi vseh svojih godovnajkov.
1.2.2.2 ABC katekizem
Namen tega leta je vzpodbuditi vse člane družinske kateheze k prebiranju katekizma in učenju nekaterih “obrazcev” (veroizpoved, šest resnic, sedmem glavnih grehov, sedem zakramentov, telesna in duhovna dela usmiljenja, Božje zapovedi, Cerkvene zapovedi, blagri…). Znanje s tega področja preverjama s pomočjo kvizov in iger. Primer kviza v tem letu najdeš v rubriki gradiva.
1.2.2.3 Slovenski svetniki in svetniški kandidati
Namen tega leta je spoznati slovenske svetnike in svetniške kandidate. Na vsakem od 4- srečanj jih predstavimo nekaj. Predstavitve lahko pripravijo birmanci ali pa veroučenci II. triade, lahko se na srečanju samem razdelimo v več skupin in mora vsaka skupina na čimbolj izviren način predstaviti enega od njih – seveda jim je v pomoč zapisan življenjejpis. Lahko je celo srečanje namenjeno enemu od svetnikov in kvizu povezanim samo z njim. Ideje za uro namenjeno spozavanju Antona Martina Slomška najdeš v nadaljevanju in tudi na e-strani družinske kateheze pod zavihkom posebna srečanja.
1.2.2.4 Moja Cerkev (župnija, škofija, svet)
KAJ VEM O CERKVI, KATERE DEL SEM? Kvizi povezani z poznavanjem občestva Cerkve (župniki domače župnije in drugi pomembni ljudje skozi čas, domača župnija danes, zgodovina škofije oz. kar nadškofije, kratka zgodovina celotne Cerkve). Med gradivi najdete kviz Cerkev na slovenskem.
1.3 Cilji družinske kateheze
Spoznati vsebino veselega oznanila –evangelija in spodbuditi k pozornemu poslušanju Božje besede, da jo potem lahko uresničujemo v svojih življenjih.
Spoznati pomen praznikov v cerkvenem letu in skupna priprava na praznovanje Božiča in Velike noči.
Biti aktiven del domače župnije.
Spoznati naše godovne zavetnike in se zavedati dejstva, da se s smrtjo naše življenje ne konča.
- Zakaj?
Starši bi morali biti prvi kateheti svojim otrokom in ne samo taksisti, ki skrbimo zato, da so naši otroci ob pravem času na pravem mestu. Zakaj bi torej otroke le vozili na verouk, kar nam lahko vzame precej časa, od katerega pa sami kot starši nimamo dosti koristi. Pri družinski katehezi združimo potrebno s koristnim. Vse otroke peljemo k verouku ob istem terminu, sočasno pa je poskrbljeno tudi za našo duhovno rast. Hkrati otroci tudi začutijo, da katehezo potrebujemo celo življenje, saj nam pomaga pri naši notranji rasti. Želimo odpraviti prepričanje, da je k verouku potrebno hoditi samo do birme. Družinska kateheza je tudi priložnost, da lahko spoznamo nove ljudi, s katerimi se lahko pogovarjamo o najrazličnejših za življenje pomembnih vsebinah.
- Kaj je potrebno za delovanje družinske kateheze?
Za družinsko katehezo udeleženci potrebujejo le pisala in zvezek, kamor zapisujejo glavne misli, oz. nalepijo kakšen delovni list, ki ga dobimo pri uri. Ves čas uporabljamo isti učbenik – Sveto pismo, ob tem pa pri starših še kakšno knjigo z duhovno vsebino.
3.1 Dovolj ločenih prostorov
Ker delo teče v več skupinah sočasno, potrebujemo dovolj prostora. Ko imamo otroke v vseh starostnih skupinah, potrebujemo 4 manjše prostore in enega večjega za skupne začetke in skupino staršev, ki je praviloma največja. Skupni prostor je lahko tudi cerkev, ni pa to najbolje. Manjši prostori so lahko tudi kotički na hodniku, zakristija, jedilnica,… Skupine otrok običajno štejejo okoli 10 članov. Na začetku tudi nimamo vseh skupin, začnemo lahko le s I. in II. triado.
3.2 Vodja in tim voditeljev
Potreben je dober tim voditeljev z svojo vodjo. Vodja je tisti, ki sklicuje ekipo voditeljev skupaj, poskrbi da bo pripravljen program za vsako leto, pravočasno obvešča vse vključene družine o različnih formalnih in neformalnih aktivnostih. Najbolje je, da je vodja eden od staršev, saj ta najbolje ve, kakšne so potrebe današnje družine, hkrati pa lahko družinski katehezi nameni dovolj potrebnega časa. Voditelj družinske kateheze mora »nositi« družinsko katehezeo 24 ur na dan, vse dni v letu. Nepošteno bi bilo to pričakovati od duhovnika ali nekega kateheta, ki je poleg te skupine odgovoren še za mnoge druge skupine v župniji. Vodja mora biti en sam, saj se sicer začne hitro zapletati, ker začnemo odgovornosti prelagati drugega na drugega. Kot eden se seveda lahko šteje tudi en zakonski par. Seveda pa je dobri vodja tisti, ki zna naloge razdeliti oz. ima okoli sebe oblikovan dober tim voditeljev. Eden od voditeljev je prav, da je duhovnik, ki bo na ta način tudi imel priložnost, da spozna družine, ki vero zares želijo živeti in so pripravljene od sebe tudi nekaj dati. Dobro je, da je v skupini voditeljev tudi katehet, ki zna vsebine pomembne za kristjana podati na zadosti visokem nivoju. Ostali voditelji so lahko starši. Z vsakim letom delovanja družinske kateheze v župniji, bodo lahko starši prevzeli večji del vodenja skupin, na samem začetku pa je potrebno dobro poskrbeti predvsem za starše. Voditelji vodijo različne skupine po sistemu kroženja. Tako je npr. duhovnik tretjino srečanj pri starših, tretjino pri otroci I. triade, tretjino pri otrocih II. triade. Če deluje še skupina birmancev se delež še zmanjša. Pri starših in večjih otroci je lahko vsako uro drtug voditelj, pri otrocih I. triade, pa naj ima vsak voditelj zaporedoma čim več srečanj – najbolj realno je 5 srečanj zaporedoma. V II. Triadi, pri birmancih in pri starših lahko imajo posamezni starši preko tudi samo po srečanje.
3.3 Animatorji za predšolske
Program za predšolske otroke izvajajo animatorji, s katerimi pa se mora voditelj redno srečevati in z njimi delo načrtovati. Voditelj se mora z animatorji obvezno srečati na začetku in koncu leta, pred duhovnim vikendu in redno na vsaj na vsaka dva meseca. Animatorji so praviloma mladi od 9. razreda naprej. Osmošolci so lahko pomočniki animatorja. Na začetku bo animatorje najbrž potrebno iskati izven Družinske kateheze, kasneje pa bodo to starejši otroci v katehezo vključenih družin. Animatorji brez težav poskrbijo za otroke od treh let naprej, včasih uspejo vključiti tudi dvoletnike. Otroci do dopolnjenega prvega leta so na katehezi s starši, potem pa se začno postopoma vključevati v skupino predšolskih, najbolje s pomočjo osebnega animatorja, ki je zadolžen samo za enega otroka. V primeru, da so v skupini predšolskih animatorjev trije ali več animatorjev, je potrebno znova in znova opozarjati na to, da vsi animatorji sledijo navodilom tistega animatorja, ki vodi program določene ure in pomagajo vse otroke navduševati za določeno dejavnost. Nevarnost je, da animatorji začno klepetati med seboj in pozabijo na otroke. Kjer je na razpolago dovolj prostorov in dovolj animatorjev, je zato včasih smiselno razdeliti tudi skupino predšolskih v dve manjši skupini. Ker majhni otroci potrebujejo nekaj časa zato, da se privadijo na neko skupino in animatorja, potrebujejo za prvih srečanjih ob sebi še enega od staršev ali starejšega sorojenca. Mladim animatorjem je neprijetno, ko so navzoči starši, zato je tam kjer je mogoče bolje uporabiti prisotnost starejših sorojencev.
3.4 Primerno število družin
Najmanjše število družin v družinski katehezi je 5 družin. Ko je družin več kot 15 je dobro razmisliti o tem, da začne z delovanjem še ena skupina. Potekata lahko isti dan, med koncem prve skupine in začetkom druge skupine je potreben 15 minutni odmor. Program v obeh skupinah je enak in tudi voditelji je dobro, da so enaki. Duhovni vikend in ostale aktivnosti se organizirajo za vse skupaj. Vsaka družina se sama odloči, v katero skupino bo hodila. Ponavadi pa je tako, da so družine z večjimi otroci v eni skupini, z manjšimi pa v drugi.
3.5 Natančen načrt dela
Ker pri družinski katehezi ne delamo po nekem učbeniku in ne uporabljamo delovnih zvezkov, je potrebno vsako leto natančno načrtovati delo. Pred začetkom septembra mora voditelj skupaj z voditeljskim timom pripraviti natančen letni razpored dela za vse vključene skupine. Pri vsaki skupini mora biti za vsako srečanje napisana obravnavana vsebina in voditelj. Pri pripravi programa so nam v pomoč cilji družinske kateheze in vsebinske predloge, ki so za predšolske otroke, otroke I. triade in otroke II. Triade pripravljene za tri leta. Potem se ponovijo. Za birmance se program ponavlja na dve leti. Pri starših pa potrebno biti iskati nove in nove ideje vsako leto znova.
Letni načrt dela oblikujemo po naslednjih korakih:
Dogovorimo se, kateri dan v tednu bodo srečanja in zapišemo tabelo z vsemi temi dnevi v šolskem letu. Med počitnicami kateheze ni.
V zapisan koledar dodamo tudi pomembne praznike (mali Šmaren, Božič, trije kralji, svečnica, Tridnevje in Velika noč, sveto Rešnje telo, vnebohod, prvoobhajilo v župniji, birma v župniji… ) V primeru da nek zapovedan praznik pade na dan družinske kateheze, rednega srečanja ni, družine pa so povabljene k maši. Nato v koledar vnesemo srečanja, ki so vezana na cerkveno leto. Vsako leto je to zadnje srečanje pred začetkom adventnega časa in pred začetkom postnega časa. Primera takšne kateheze sta zapisana v nadaljevanju. Takrat imajo vse skupine temo vezano na ta del cerkvenega leta, z namenom, da v te svete čase stopimo pripravljeni, z nekim načrtom, da nas potem vse ne prehiti.. Kakšno leto lahko pripravimo tudi takšno vsebinsko srečanje pred praznikom vseh svetih, pred začetkom meseca oktobra ali pred začetkom meseca maja temo povezano z Marijo. Božiča in Velike noči v družinski katehezi, razen pri I. triadi in predšolskih, ne obravnavamo posebej, saj družine v teh časih redno obiskujejo bogoslužja in so že sama po sebi bogoslužja dovolj močna. Pri izbiri tem je lahko seveda vsaka skupina družinske kateheze samostojna. Če menijo, da bi bilo za njihove otroke v II. Triadi potrebno da npr. natančno obravnavajo molitev Oče naš, lahko to vsebino vključijo in eno od predlaganih tem izpustijo, kajti skupno število ur ostaja nespremenjeno. Zapisane vsebine za otroke so zapisane zato, da jih ni potrebno vedno znova rojevati. Zapisane pa so tako, da se v treh letih otroci srečajo z vsemi za njihovo starost pomembnimi vsebinami.
V naslednjem koraku določimo termine za osem skupnih srečanj. Nato dopolnimo koledar še z ostalimi vsebinami. Pri katehezi otrok ni večjih težav, saj so vsebine že dane in se lahko ponavlajo na tri leta, saj otroci prestopijo v naslednjo starostno skupino. Pri starših je izziv večji, saj starši ostajajo daljše obdobje, zato se teme ne smejo ponavljati, hkrati pa je potrebno določene vedno znova osvetliti.
KO je enkrat pripravljen takšen načrt in najdemo tudi izvajalce za vsa srečanja (išečmo jih lahko tudi med starši), načrt posredujemo vsem družinam, ki si ga velikokrat doma postavijo na vidno mesto in tako ob prihodu na srečanje že vejo, kaj lahko pričakujejo.
3.6 Refleksija na koncu leta
Ob zaključku veroučnega leta je dobro imeti refleskijo. Še posebej starši morajo dobiti priložnost, da dajo oceno minulemu letu. Temu je lahko nemenjeno eno srečanje, lahko pa se pripravi tudi anketa , v kateri lahko prav vsak izrazi svoje mnenje. Starši podajo tudi ideje za delo za naprej. Družinska kateheza je živa stvar in zato je prav da se spreminja in raste.