Janez Frančišek Gnidovec

Častitljivi Božji služabnik

Janez Frančišek Gnidovec

»Vsem sem postal vse«

Življenjepis

Janez Gnidovec se je rodil 29. septembra 1873 v Velikem Lipovcu v župniji Ajdovec (danes škofija Novo mesto). Bil je tretji otrok očeta Jožefa in matere Jožefe, rojene Pust.Pri šestih letih mu umre mama po porodu četrtega otroka, pri osemnajstih letih mu umre še oče.

Že v domači družini je dobil zgled žive vere. Prvi razred ljudske šole je obiskoval v domačem Ajdovcu, nadaljeval pa jo je v Novem mestu, kjer je od leta 1884 do 1892 obiskoval še frančiškansko gimnazijo. Bil je zelo nadarjen za jezike, odlikovala pa ga je tudi trdna volja: kar je hotel doseči, je tudi dosegel. Že kot gimnazijec je bil znan kot molivec pred Najsvetejšim. Že takrat se je pokazala značilna poteza njegove osebnosti, da je bil strog do sebe, a blag in človeško topel do svojih bližnjih.

Po maturi je brez oklevanja vstopil v ljubljansko bogoslovje. V mašnika je bil posvečen 23. julija 1896. Tri leta je bil kaplan v Idriji in zatem dve leti v Vipavi. V Idriji se je srečal s socialno bedo rudarjev in je pomagal, kjer je mogel. Gojil je nesebično ljubezen do bolnikov in na vseh svojih dušnopastirskih postojankah skrbel za duhovni dvig župljanov.

Škof Anton Bonaventura Jeglič ga je poslal študirat na Dunaj, ker je potreboval izobražene profesorje za nastajajočo gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano. Na Dunaju je leta 1904 diplomiral iz klasičnega jezikoslovja in doktoriral iz filozofije.

Ob odprtju Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano, jeseni leta 1905, je bil dr. Janez Gnidovec imenovan za njenega ravnatelja. Bil je uspešen profesor, mentor dijakom in odločen ravnatelj. Med prvo svetovno vojno in vojaške zasedbe gimnazije mu je uspelo obdržati reden pouk. Med vojaki ranjenci, ki so bili nastanjeni v poslopju, se je naučil romunščine in madžarščine.

Leta 1919 je odstopil kot ravnatelj in s škofovim dovoljenjem vstopil v Misijonsko družbo lazaristov. Pri Lazaristih je videl uresničitev karitativnega dela in duhovne poglobitve. Imenovan je bil za ravnatelja semenišča v Grobljah pri Domžalah. Papež Pij XI. ga je 29. oktobra 1924 imenoval za škofa v Skopju (sprva sedež v Prizrenu), kjer je bil škofijski sedež že štiri leta prazen. Škofovsko posvečenje je prejel 30. novembra 1924 v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Za škofovsko geslo si je izbral besede apostola Pavla: »Vsem sem postal vse«, za svojega vzornika pa svetega Frančiška Saleškega, zato se je poslej vedno podpisoval »Janez Frančišek«.

 

 

Njegov škofovski položaj je bil zelo izpostavljen. V socialnem in dušno–pastirskem delu je bil kot škof vedno med dvema ognjema med pritiski oblasti v Beogradu in Albanskih voditeljev.

Stanje v škofiji je v težkih razmerah uspel prenoviti s svojim oznanjevanjem, obiski župnij in družin, s pastirskimi pismi in gradnjami cerkva. Največ pa je storil z apostolsko gorečnostjo, osebnim pričevanjem, ponižnostjo, skromnostjo, zatajevanjem, uboštvom, predvsem pa z molitvijo in češčenjem Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. Posebnost škofa Janeza Frančiška Gnidovca je bila njegova preprostost. Napori mu niso bili odveč, pri čemer ga je vodila gorečnost za duše. Življenje mu je bilo služenje Bogu. Močna je bila tudi njegova izkušnja temne noči vere in trpljenja.

V Skopju je zgradil zavetišče za najbolj zapuščene otroke. Makedonci, pravoslavni in muslimani so ob opazovanju Gnidovčeve ljubezni do revežev in njegove pobožnosti že takrat govorili, da je njegovo življenje svetniško.

Bil je blizu oddaljenim in ubogim in je tako živel edinost s pravoslavnimi in muslimani.

Težke razmere in različni pritiski so napadali njegove moči. Tako je na praznik Svetih Treh kraljev 1939 prišel v sanatorij Leonišče na Zaloški cesti v Ljubljano. Tam je umrl na prvi petek 3. februarja 1939 in bil 6. februarja pokopan pri Sv. Križu na ljubljanskih Žalah med sobrati lazaristi.

Ko škof Gnidovec umre so vsi, katoliki, pravoslavni in muslimani govorili: »Umrl je svetnik.«

 

Ohranjene Gnidovčeve zapisane besede so zelo redke. Več je tistih, ki govorijo o njem. Med temi izstopa zapisano pričevanje njegove učenke iz Skopja Agnes Gonxhe Bojaxhiu, danes blažene Matere Terezije. O Gnidovcu je na skromen listič, ki ga je 22. avgusta 1974 podarila dvema slovenskima Marijinima sestrama v Rimu, takole zapisala:
»Naš škof Gnidovec je bil svetnik. Vsi smo ga klicali s tem imenom. Bil je pravi duhovnik po Jezusovem Srcu; blagega in ponižnega srca. Ko sem odhajala v misijone, je zame maševal, obhajal me je, me blagoslovil in rekel: ›V misijone greste. Dajte Jezusu vse, samo Zanj živite, bodite samo Njegova, samo Njega ljubite, samo Zanj se žrtvujte. Naj vam bo Jezus vse v vašem življenju.‹ – Prepričana sem, da prosi zame in da imam v njem pri Jezusu zaščitnika.«.

 

Postopek za njegovo beatifikacijo se je uradno začel 14. septembra 1974 na škofiji v Ljubljani. Zaključil se je leta 1984, ko je bilo vse gradivo poslano v Rim. Papež Benedikt XVI. je 27. marca 2010 odobril objavo odloka o zaključenem postopku in potrdil junaško stopnjo kreposti škofa Gnidovca, ki mu gre naslov častitljivi. Od tedaj naprej smemo škofa Janeza Frančiška Gnidovca imenovati častitljivi Božji služabnik (čBs.). Če bo potrjen domnevni čudež na njegovo priprošnjo, bo razglašen za blaženega.

 

 

 

 Nekaj Gnidovčevih misli

DELO
»Delajte radi, ker je delo dolžnost in spoštujte trpljenje pri delu. Delajte tako, da boste zvečer utrujeni in si boste želeli počitka. Tako boste posnemali Jezusovo trpljenje. A prosim vas, ne delajte kot stroji… Delajte z duhom vere.«

MOLITEV ZA DRUGE
»Ne preslišite glasu tistih, ki vas prosijo za molitev. Vedite, da vas potrebujejo, do so zelo potrebni Božje pomoči, ki se izprosi samo z molitvijo. Spolnjujte svoje dolžnosti. Bodite zvesti.«

ODNOS DO DELA
»Opravljaj službo marljivo, potrpežljivo, z veselim srcem in dobrim namenom, da razveseljuješ Boga. Svoja dela začni s ponižno molitvijo, z molitvijo jih tudi nadaljuj in končuj.«

ODNOS DO LJUDI
»Bodi ljubezniv do vsakega človeka, stori dobro vsakemu. Nikoli ne vračaj hudega za hudo. V odnosih do ljudi bodi vedno plemenit. Pazi, da vedoma nikogar ne razžališ. Prizadevaj si, da boš v ljubezni v vsem posnemal Jezusa, ki je pot, resnica in življenje.«

 

 

  • PRIČEVALEC SVETOSTI
  • ČASTILEC EVHARISTIJE
  • NEUTRUDNI MISIJONAR
  • OČE ODDALJENIH IN UBOGIH
  • JUNAK KRŠČANSKE LJUBEZNI
  • APOSTOL EDINOSTI

 

Molitev za beatifikacijo

Gospod Bog,
Tvoj služabnik Janez Frančišek Gnidovec
se je iz ljubezni do Tebe
nesebično ves žrtvoval za uboge.
Poveličaj ga s čudeži,
da mu bo Cerkev dodelila čast oltarja
in nam bo močneje zasvetil njegov zgled.
Po Kristusu, našem Gospodu.
Amen.