POTEK SVETE MAŠE IN POT V EMAVS (Luka 24,13-35)
Kateheza je zapisana po predavanjih dr. Edvarda Kovača na enem duhovnem vikendu.
Del maše | oddlomek | Razlaga |
ŽIVLJENJE V SVETU |
In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jeruzalema. 14 Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. |
Učenca sta zaprta vase in drug drugega podpirata v žalosti. Ne moreta si pomagati. |
ZAČETNI OBRED MAŠE V imenu Očeta… Gospod z vami
|
In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. 16 Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala. |
Na srečo sta medse pripravljena sprejeti tretjega – tujca. Če v prijateljski odnos ne upamo sprejeti tretjega (tujca), to ni pravo prijateljstvo. Na začetku maše se pozdravimo in sprejmemo drug drugega. |
PRIZNANJE NEPOPOLNOSTI Vsemogočnemu Bogu in vam bratje in sestre, priznam, da sem grešil… |
17 Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala 18 in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?«
19 »Kaj neki?« je rekel. Dejala sta: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; 20 kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrtno obsodbo in ga križali. 21 Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. 22 Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu 23 in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so imele celó videnje angelov, ki so dejali, da živi. 24 Nekateri izmed naših so šli h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.« |
Učenca sta žalostna in razočarana. Vesta kaj se je zgodilo, slišala sta celo, da je grob prazen. Ne moreta razumeti zakaj je grob prazen, hkrati pa si ne dovolita, da česa ne bi razumela, saj živita v prepričanju, da vesta vse. Toda to ju pripelje le do groba.
Tisti, ki vse ve, ne more biti veren. Če vse veš, nimaš več vprašanj. Če ni več vprašanj, ni več skrivnosti… Vera je skrivnost, ni uganka. Uganka ima rešitev, skrivnost pa ne. Skrivnost vedno razlagamo, a nikoli ne razložimo.
Vera je prijateljski odnos. V pravem prijateljskem odnosu ni dvoma v to. V to , da je prijateljstvo, ne dvomimo. V prijateljskem odnos se je dobro spraševati s čim smo si zaslužili prijateljstvo. Z nekom, ki vse ve, ne moreš biti prijatelj. Biti nekomu prijatelj pomeni tudi, da si dojemljiv. La takrat, ko si dojemljiv se splača drugemu pripovedovati.
Tujec najprej posluša. Človek ima pravico povedati, tudi če se moti. Iskrena beseda sme biti vedno izražena. |
BRANJE BOŽJE BESEDE IN PRIDIGA |
In on jima je rekel: »O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki! 26 Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?« 27 Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih. |
Kasneje pa učenca utihneta. Tako v prijateljstvu kot v veri je včasih treba utihniti in prisluhniti. Jezus spregovori šele potem, ko učenca utihneta, ko postaneta dojemljiva. Ko jima Jezus spregovori, se njuna žalost začne spreminjati v veselje.
Jezus da vsebino praznemu grobu. Tudi če izženeš Boga, usedline ostanejo.
Razlaga prerokov in Pisem, z željo, da bi se tudi mi spremenili, da bi začeli upati, da bi se naša žalost spremenila v veselje, da bi začeli verovati – le tako bomo lahko resnično doživeli darovanje. Če hočemo doživeti darovanje, se mora spremeniti srce. |
PROŠNJE Dragi Bog, prosil bi te, če lahko ostaneš z nami in nas varuješ… |
Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. 29 Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. | Ko Jezus neha govoriti, spet upamo nekaj reči. Upamo prositi, kajti spoznali smo, da je ta tujec, ki ga sicer še ne poznamo, nekdo, ki mu lahko zaupamo tudi svoje stiske. |
EVHARISTIJA /OBHAJILO | Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. 31 Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. | Trpljenje , ki je podarjeno prinaša nekaj lepega. Tako kot porodne bolečine podarjene otroku prinašajo veselje. |
POSPRAVLJANJE DAROV | On pa je izginil izpred njiju. |
Bog se ne da ujeti. Izgine v trenutku, ko opravi svoje poslanstvo. Odprta dlan je podoba verovanja. Boga nimaš v pesti. |
ZAHVALA Jezus hvala, ker mi daješ hrano za srce. |
In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?« | |
BLAGOSLOV Pojdite v miru!
in NADALJEVANJE MAŠE V ŽIVLJENJU |
Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi. 34 Govorili so, da je bil Gospod resnično obujen in se prikazal Simonu. 35 Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
|
Učenca sta vesela in to veselje delita naprej. Pripovedujeta o vsem, kar sta slišala, ko sta bila z Jezusom. |