- Luč si za ljudi
VELIKO NOT ZA PETJE PRI MAŠAH
SKLOP 3 : Vid, Deniz, Marjeta in Pantalomej
STOP. KAJ JE TO?
Stop?
Kaj je to?
Cerkev.
In v cerkvi je maša.
A gremo noter?
A ste prepričani?
No prav, pa pojdimo.
Stop.
Kaj je to?
Večna lučka.
To pomeni, da je Jezus v tabernaklju.
Se je treba pokrižat.
S poklekom Jezusa pozdravit.
No prav pa dajmo.
(pokleknemo in se pokrižamo V imenu očeta in sina in svetega duha.. )
Stop.
Kaj je to?
Kesanje na začetku maše.
A prosimo Jezusa odpuščanja?
A ste prepričani?
A ste zares prepričani?
No prav, pa kar zapojmo.
Gospod umili se, Gospod usmili se, Gospod usmili se, Gospod usmili se…
Stop.
Kaj je to?
Nekdo bere iz Svetega pisma.
Prvo Berilo
Drugo Berilo
Evangelij.
To je Božja Beseda.
Bogu hvala.
Stop.
Kaj je to?
Duhovnik govori.
Duhovnik razlaga Božjo besedo.
To je pridiga.
To je dolga pridiga.
Še kar je pridiga.
Je končana?
Amen.
Stop.
Kaj je to?
Izpoved vere.
Ali jaz verjamem?
Ali zares verjamem?
Ali verjamem, da je Jezus za nas umrl in od mrtvih vstal?
Ali verjamem, da je Svetega Duha poslal?
Ali Verjamem, da bom tudi jaz večno živel?
Verjamem.
Ok, potem pa le gremo naprej.
Stop.
Kaj je to?
Prošnje.
Ali jih bo Bog slišal?
Ali jih bo Bog uslišal?
Prosimo te, usliši nas.
Stop.
Kaj je to?
Darovanje?
Kdo se daruje?
Se Jezus daruje?
Zame in zate.
Rad me ima.
Življenje da zame.
Stop.
Kaj pa zdaj?
Skupaj molimo.
Kaj pa?
Oče naš.
Očenaš, ki si v nebesih…. (skupaj zmolimo)
Stop.
Kaj je to?
Pozdrav miru.
Podam roko.
Pogledam v oči.
Naj bo mir s tabo,
Stop.
Kaj pa zdaj?
Gostija.
Bo kaj za jest?
Obhajilo.
Gremo v vrsto.
Čisto potiho.
Roke na srce.
Kristuvo telo.
Amen.
Stop.
Kaj je to?
Zahvale.
Oznanila.
Blagoslov.
Je maša kočana?
A ste prepričan?
A ste zares prepričan .
Pojdite v miru.
Bogu hvala.
SVETNIKI prva triada
Kdo so svetniki? Vsi tisti, ki živijo z Jezusom v nebesih. Tam so zagotovo mnogi naši predniki, ki so že umrli. Kakšna prababica, itd… V nebesa gredo vsi, ki so umrli “spravljeni z Bogom”. Kaj to pomeni? Da niso imeli takrat , ko so umrli nobenega velikega greha… A to pomeni, da nikoli v življenju nismo naredili nobenega greha? Da nismo naredili nikoli nič narobe? Ne, tega ljudje nismo zmožni. IN Bog to ve. Zato nam je poslal sina Jezusa, ki je umrl za nas in nam s trpljenjem na križu že naprej odpustil vse naše napake, vse naše grehe. Samo priti moramo do njega in mu povedati, kaj smo naredili narobe. KO Jezus vidi, da nam je zato žal in da se želimo poboljšati, nam grehe odvzame. Ali veste, pri katerem zakramentu se to dogaja? Pri zakramentu spovedi. Nekateri ste že bili, mnogo vas bo šlo prvič spovedi letos, nekateri boste šli prihodnje leto…
Kako pogosto pa potem hodimo k spovedi? Tako pogosto kot želimo. Nikoli ne bi smeli imeti v svojem srcu nobenega večjega greha. Zakaj je to pomemembno. Že tukaj na zemlji lepše živimo, če imamo čisto srce. Če pa slučajno umremo, ko imamo v srcu grehe, ne moremo iti direktno v nebesa, ampak moramo iti najprej v vice, kjer zagotovo ni tako prijetno kot v nebesih… In ker nihče od nas ne ve, ali so ljudje, ko so umrli bili brez greha, tudi ne vemo, ali so že res v občestvu svetnikov, ali še čakajo, da tja pridejo.
So pa tudi svetniki, za katerevemo, da so zagotovo v nebesih. A poznate kakšnega svetnika? SVeti Frančišek Asiški, Anton Padovanski, …. Kako pa vemo, da so že sveti? Kako vemo, da so že v nebesih?
Da nekoga Cerkev razglasi za svetnika, se morajo na njegovo priprošnjo zgoditi trije čudeži. KJaj to pomeni.. Ljudje v stiski prosijo nekoga, da naredi za njih nekaj velikega, da izprosi za njih čudež pri Jezusu. To lahko naredi le nekdo, ki je v nebesih. Nekdo recimo prosi nekoga, ki še ni razglašen za svetnika , naj ga ozdravi hude neozdravljive bolezni. IN če so to res zgodi, je to čudež. IN potem pove pomembnim možem v Cerkvi, kaj se je zgodilo in na priprošnjo katerega kandidata za svetnika. Če so potrjeni trije takšni čudeži, potem tega proglasijo za svetnika, Začnejo v cerkev postavljati njegove kipe, risati slike… K njemu se začno obraćati za pomoč ljudje po celem svetu…
Tako recimo cel svet pozna svetega Antona – svetnika za izgubljene predmete. Izkušnje kažejo, da je takrat, ko kaj izgubimo, najbolje, da se obrnemo nanj…
Recimo sveti Florjan je zavetnik gasilcev.. Sveti Krištof zavetnik šoferjev…
(Naštejemo več teh svetnikov, povem tudi za koga zakaj je tako, kdaj je postal svetnik za to… )
Želimo si, da bi bili tudi Slovenci med svetniki. Tako imamo sedaj kar nekaj slovenskih svetniških kandidatov. TO so ljudje, kiso že v času življenja bili prepoznani kot posebej zgledni kristjani. Recimo Druinske mučenke, med katerimi sta bili tudi dve slovenki, so tako zelo verjele v to, da Jezus je in živi, da so zanj dale življenje. Friderik Baraga, se je popolnoma razdajal neznanim ljudem – indijancem, ker je vedel, da je prav vsak od njih Jezusov brat. Tudi Anton Martin Slomšek je svoje življenje podaril za svoj narod, zato, da je bilo Slovencem boljše… Sedaj se mnogi slovenci obračajo na njih s svojo molitvijo… Nekaj čudežov se je že zgodilo, ko jih bodo potrdili, bodo razglašeni za svetnike. Dobili bodo svoje mesto na kolendarjih, straši bodo začeli za zavetnike svojih otrok izbirati tudi njih…
Ali jim lahko tudi mi pomagamo pri tem , da postanejo svetniki… Lahko? Tudi mi jih lahko prosimo za pomoč in ko vidimo, da nam pomagajo, to sporočimo duhovniku, za bo sporočil škofu, škof papežu in potem bo papež razglasil kandidata za svetnika za pravega svetnika…
ZAPIS V ZVESEK: SVETNIŠKI KANDIDAT
(Prinsem slikce različnih slovenskih svetniških kandidatov. Če je le mogoče o vskame povem eno zanimivo stvar. Vsak otrok si potem izbere enega od njih, slikco nalepi v zvezek, lahko jo pobarva in čez teden prosi njega nam mu pomaga…
kako postaneš svetnik
NAVODILA ZA UPORABO PRI DRUŽINSKI KATEHEZI
DRUŽINSKA KATEHEZA V DOMŽALAH
Z namenom, da bi bila Družinska kateheza res prostor, kjer se vsi počutimo prijetno in domače, so tukaj zapisana nekakšna »navodila za uporabo«.
»OBVEZNI« DEL DRUŽINSKE KATEHEZE
Glavni in edini »obvezni« del Družinske kateheze so redna tedenska srečanja. Verjamem, da se vsaka družina trudi, da je prisotna, kolikor je mogoče. Seveda se bo včasih (v nekaterih družinah žal vedno) zgodilo, da eden od staršev ne bo mogel biti prisoten zaradi različnih opravičljivih razlogov. Toda naredite vse zato, da skupaj z otroki k verouku pride vsaj eden od staršev. To, da pridejo samo otroci, morajo biti zares redke izjeme. Bodimo jim zgled tudi s svojo prisotnostjo. Večji kot so otroci, bolj je to pomembno. Če na družinsko katehezo kdaj ne morete priti, to prosim sporočite.
»OBOGATITVENI« DEL DRUŽINSKE KATEHEZE – DUHOVNI VIKEND
Vsako leto se družine odpravimo na naš skupni vikend. Ker nas je precej, nimamo veliko možnosti pri izbiri hiše, kamor gremo. Trenutno se nam zdi za nas najbolj idealen dom duhovnosti v Kančevcih. Tja se nameravamo odpraviti med 7. in 9. februarjem. Želja je, da se na vikend odpravimo vsi skupaj. Letošnji prvoobhajanci bodo tam imeli tudi svojo prvo spoved. Ekipa voditeljev skupaj z vsemi vami pa se bo potrudila oblikovati bogat program za vse starostne skupine (ko bomo program postavljali bomo med vami iskali sodelavcev). Seveda je vikend povezano tudi z malo večjim finančnim vložkom, vendar naj ne bo denar razlog, da se na vikend katera od družin ne bi odpravila. Če imate stisko, sporočite kateremu od voditelju oz. gospodu župniku in poiskali bomo rešitev. Se pa vedno trudimo, da prispevek za vikend ni preveč odvisen od števila članov v družini. To pomeni, da ceno oblikujemo tako, da tisti, ki imamo otrok manj, plačamo nekoliko več kot bi sicer morali in tako prispevamo nekaj v sklad za družine z več otroki.
»IZBIRNA« PODROČJA DRUŽINSKE KATEHEZE
Imamo različne talente in zato so tudi različna področja, na katerih je mogoče aktivno sodelovati. Želja je, da bi se vsak od nas vključil vsaj v eno področje, ne pričakuje pa se, da bi bili vsi vključeni v vse, saj bi potem lahko kdo tudi pregorel. Zavedamo se, da je vsak od nas pomemben del župnije, zato je prav , da se nekje aktivno vključi. Priložnosti je veliko: petje oz. igranje pri Veselih kristjanih, ministriranje, branje beril in prošenj ter priprava uvodov, pobiranje darov v cerkvi, čiščenje cerkve, košnja trave okoli cerkve, priprava Pasijona, izpeljava Trikraljevske akcije, molitvena naveza za družinsko katehezo, sodelovanje v musiclu, …
MOLITVENA NAVEZA ZA DRUŽINSKO KATEHEZO
Voditelji Družinske kateheze smo se odločili, da se bomo tudi letos namerno posvečali tudi duhovni podpori in prošnji za “skupnost” Družinske kateheze. V ta namen bi se za skupno molitev dobivali enkrat mesečno, vsak drugi četrtek v mesecu, ob 20:00 v cerkvi, za pol ure. Povabljeni ste tudi, da konkretno izrazite molitvene namene, ki jih lahko pošljete na naslov: patricijarusjan@gmail.com ali napišete na listek, ki ga lahko oddate v za to pripravljeno škatlo v zimski kapeli. Datumi molitve so zapisani v letnem načrtu, pri datumu srečanja.
Za konec pa še “motivacijski” stavek, ki ga nam ga je namenil Jezus in vključuje obljubo:
Skupna molitev
19 »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. 20 Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.«
Mt 18, 19-20
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU
Vsi vemo, da je pomembna skrb za naše telo.
Moški bodo tudi letos imeli telovadbo ob ponedeljkih zvečer ob 20.30 v telovadnici OŠ Domžale. V zvezi s telovadbo za moške se lahko obrnete na Tadeja Hočevar.
Kar nekaj vas je lani hodilo na pilates, ki je bil organiziran v prostorih župniji Vir. Predlagam, da se zainteresirani obrnete na Liano Bider. Če bo interesa dovolj se bo razmislilo tudi letos o posebnem terminu za nas, sicer se boste pridružili že obstoječim skupinam. Lani je bil naš termin ob sredah ob osmih zvečer, prispevek za en mesec pa je bil 10€. Če termin bo, bo samo do aprila, kasneje se pri udeležbi zelo čuti, da je maj in povsod veliko dela.
Kdaj pa kdaj smuknemo na kakšen hrib, konec maja planiramo kolesarski vikend, mame bomo nadaljevale s hitro hojo ob Kamniški Bistrici od Domžal do Radomelj, v zimskem času bi lahko mogoče šle kakšen večer malo plavat… Zagotovo pade še kakšna ideja…
Na vse te stvari ste povabljeni, vzamete pa tisto, v čemer se prepoznate.
SKUPINA VODITELJEV v letu 2019/20
Čeprav boste tudi to leto večino e-pošt povezanih z družinsko katehezo prejemali iz mojega naslova, stoji za vodenjem družinske kateheze v Domžalah sedaj že cela skupina voditeljev. Skupaj oblikujemo program, skupaj se dogovarjamo kdo bo kaj prevzel, povabimo še druge, da nam pomagate. Skupaj iščemo nove še boljše strategije za dobro delovanje družinske kateheze . Na začetku smo za to skrbeli trije – medve z Jano in g. župnik. Sedaj trije tega ne bi več zmogli, saj imamo dosti več manjših skupin, dosti več udeležencev. To leto smo v skupini voditeljev: župnik Klemen Svetelj, duhovni pomočnik Andrej Svete, Jana Podjavoršek, zakonca Marko in Patricija Rusjan, Miha Nahtigal, Nataša Juras, Boštjan Grošelj, Živa Kološa in Natalija Podjavoršek. Malo računamo tudi na pomoč bogoslovca Janeza Pavla, ki bo sicer to leto v naši župniji ob vikendih. Za naše predšolske otroke bo tudi letos skrbela skupina zavzetih animatorjev (Nejc Gerkšič, Amadej Čižman, Jakob Kecelj, Gal Podjavoršek, Živa Kobal, Zala Kobal, Tajda Rusjan, Ožbe Juras), ki ji bo »dirigirala« Patricija Rusjan. ž
Če imate kakršenkoli predlog ali pripombo v zvezi s potekom Družinske kateheze, se prosim čimprej obrnite na kogarkoli od voditeljev. Voditelji se bomo sestajali vsaka dva meseca, če pa se bomo pojavila kakšna akutna stvar, pa seveda tudi prej…
DEŽURNA DRUŽINA
V letnem programu sta pri datumu vsakega srečanja pripisana tudi priimka dveh družin. Prva zapisana družina je dežurna družina v prvi skupini, druga zapisana družina pa je dežurna družina v II. skupini. Dežurna družina ima več nalog:
- Pripravi stole na začetku srečanja in jih pospravi po končanem srečanju (na srečanju je točno ob 17.30 oz. ob 18.45). Do 17.45 oz. 19.00 pripravi vse potrebno in poskrbi za pravočasni začetek srečanja (vse zbrane povabi, da se posedejo in umirijo). Čas do 17.45 oz. do 19.00 je namenjen medsebojnemu druženju.
- Pripravi uvodno pesem in molitev za srečanje (če družina potrebuje pomoč pri pesmi na začetku, jo seveda lahko dobi). To leto ste povabljeni, da so molitve povezane s Svetim duhom, ni pa to nujno.
- Pripravi tri vprašanja vezana na Evangelij minule nedelje.
- Vzpodbudi družine, da povedo, če se jim je z nalogo, ki so ji jo je družina zadala ob koncu prejšnjega srečanja, zgodilo kaj posebnega …
- Da besedo voditeljem, za morebitna aktualna oznanila.
- Skrbi za red na srečanju (če recimo otroci »vdrejo« v skupino staršev, preden ta zaključi z delom, jih ustavi in ostane z njimi pred vrati zimske kapele.
- Opozori voditelja skupine, da se mora srečanje zaključiti, če voditelj v zagonu pozabi gledati na uro.
- Poskrbi, da imajo starši na svetopisemskih temah pri sebi Sveto pismo. Sveto pismo si je mogoče izposoditi v učilnici z mizami v I. nadstropju. Shranjena so v omari. Tja jih je potrebno tudi vrniti.
KAJ POTREBUJEMO NA DRUŽINSKI KATEHEZI
Vsi otroci potrebujejo zvezek (mlajši A4, večji lahko A5), najbolje z trdimi platnicami, da se vanj lažje zapisuje, tudi ko ni miz. Zvezek seveda lahko uporabljajo več let zapored. S seboj morajo imeti pisala, mlajši tudi škarjice, barvice in lepilo. Kadar je na razporedu Sveto pismo imate Sveto pismo s seboj.
Predšoslki otroci in otroci II. in III. triade, se vedno na srečanju preobujejo v copate. Starši in otroci I. triade, to naredijo v primeru dežja oz. snega. Otroci prve triade bodo namreč imeli svoj del srečanja v župnjišču.
PREDŠOLSKI OTROCI
Predšolske otroke oddate v anima sobi pred začetkom srečanja – med 17.30 in 17.45 oz. med 18.45 in 19.00. Tam jih bodo prevzeli animatorji. Vsi ostali začnemo srečanje v zimski kapeli in se kasneje razdelimo v starostne skupine.
VSI SKRBIMO ZATO, DA BODO NAŠA SREČANJA PRIJETNA
Kadar smo vsi skupaj v skupnem prostoru, je zelo pomembno, da se prav vsi potrudimo za tišino. Najlažje je, če vsak od staršev poskrbi za primerno obnašanje svojih otrok. Včasih najbolj pomaga, če otroci sedijo ob nas. So pa tudi otroci, ki sodelujejo, ne glede na to, kje sedijo.
Kadar se zgodi, da nekdo od otrok ne želi sodelovati v programu, ki je pripravljen za njegovo starostno skupino in s svojim vedenjem moti delo te skupine, ga voditelj pospremi v skupino staršev, kjer ostane do konca srečanja. Če je otrok vaš, je dobro, da se o primernem obnašanju z njim pogovorite v času do naslednjega srečanja.
LETOŠNJE LETO
Letošnjemu letu smo dali naslov SVETI DUH NAM POMAGA GRADITI OBČESTVO. S to prošnjo se bomo preko celega leta obračali na Svetega duha, vzeli pa si bomo tudi dovolj časa, da ga bolje spoznamo.
ŠE POSEBNA NALOGA ZA DRUŽINE ZA TO LETO
Letos se bomo zavestno trudili v tem, da bomo v svojo sredo več klicali tudi Svetega Duha.
Družine ste zato povabljene, da v svojo vsakdanjo večerno oz. jutranjo molitev vključite molitev k Svetem duhu. Izberete si lahko svojo, ali pa uporabite naslednjo od sv. Avguština:
VSTOP V POSTNI ČAS
VSTOP V POSTNI ČAS – priprava za predšolske otroke /lahko tudi za otroke I. triade
Pesem – uvodna:
A
Ko umivam se
E A
mislim na Boga,
kako očisti grehov me
da čisto je srce
D A E A
Roke umije, čiste so, ko svet okoli božajo
A D E
Bog mi daje upanje
D E A
Ko vedno znova čisti me.
Umije noge, čiste so, ko po svetu hodijo.
Bog mi daje upanje, ko vedno znova čisti me.
Umije mi obraz lepo, nasmejem se , vse lepše je.
Bog mi daje upanje, ko vedno znova čisti me.
Ko boste večji boste začeli hoditi k spovedi. A kdo od vas mogoče ve, kaj je to spoved?
(damo otrokom možnost, da povejo… Odgovori bi znali biti zanimivi, lahko si jih tudi zapišete)
Na koncu povemo še mi, kaj je to spoved. Lahko tako: Pri spovedi vse tisto kar smo naredili narobe, preložimo na Jezusa, se opravičimo, ker smo delali narobe in obljubimo, da se bomo trudili zato, da bom za naprej delali stvari bolj prav. To naredimo tako, da svoje grehe povemo duhovniku v spovednici. Preko duhovnika preložimo svoje grehe na Jezusa.
In kaj mislite, da se zgodi, če tudi naslednjič, ko pridemo k spovedi, duhovniku povemo iste grehe. In naslednjič spet, in spet in spet iste. Mislite, da nam duhovnik še da odvezo? Mislite, da so naši grehi vedno znova zbrisani?
Ljudje bi težko vedno znova nekomu opravičili, isto in isto napako. Če nam bi eden kar naprej lomil naše igračke in bi se vedno sicer opravičil, bi mu mi težko vedno znova oprostili, toda Jezus je Bog in zato to zmore. Ne samo v pesmici, tudi sicer…
Vam povem eno zgodbo. Živel je fant, ki je hodil vsak teden k spovedi, ki istemu duhovniku in vedno je povedal iste stvari. Vedno je tudi obljubil, da se bo poboljšal, da tega ne bo več delal, a čez 14 dni je povedal iste stvari. Nagajal sem sestrici, pojedel sem preveč piškotov, nisem bil prijazen do mamice. Duhovnik ga je imel dovolj in je rekel veš kaj, zdaj pa ti ne bom dal več odveze, sedaj pa tvoji grehi ne bodo več izbrisani. Najprej se začni lepše obnašati potem pa se vrni in spovej. Takrat pa se je v cerkvi zaslišal čuden zvok, duhovnik je stopil iz spovednice, da pogleda kaj se dogaja. Ko je prišel ven, je videl, da se je z Jezusom na križu, ki je visel čisto zraven spovednice, nekaj naredilo. Jezus je iz križa izdrl žebelj in premaknil roko tako, da je z njo pokazal prosti spovednici. Duhovniku je rekel- ne ti, jaz mu bom dal odvezo jaz sem že umrl zanj, tudi zanj. Vrnila sta se v spovednico, duhovnik in fant , in fant so bili grehi ponovno izbrisani.
Vedno znova, tako kot pojemo v pesmici:
Zapojemo pesem še enkrat… Ko umivam se…
Toda zato, da nam lahko Jezus odpušča grehe, je Jezus za nas umrl na križu.
Takole piše v Svetem pismu:
Jezusa križajo
(Mt 27,32–44; Lk 23,26–43; Jn 19,16b–27)
21 Prisilili so nekega mimoidočega, Simona iz Cirene, Aleksandrovega in Rufovega očeta, ki se je vračal s polja, da je nesel njegov križ. 22 Pripeljali so ga na kraj, ki se imenuje Golgota, kar v prevodu pomeni Kraj lobanje. 23 Dajali so mu vina, pomešanega z miro, vendar ga ni vzel. 24 In križali so ga
in si razdelili njegova oblačila,
tako da so žrebali zanje, kaj naj bi kdo vzel.
25 Bilà je tretja ura, ko so ga križali. 26 Napis o njegovi krivdi se je glasil: »Judovski kralj.« 27 In z njim so križali dva razbojnika, enega na njegovi desnici in enega na njegovi levici.
29 Tisti pa, ki so hodili mimo, so ga sramotili,
zmajevali z glavami in govorili: »No, ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postaviš, 30 stopi s križa in se tako reši.« 31 Podobno so ga med seboj zasmehovali tudi véliki duhovniki s pismouki in so govorili: »Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti. 32 Mesija,
Izraelov kralj, naj zdaj stopi s križa, da bomo videli in verovali.« Tudi ona dva, ki sta bila križana z njim, sta ga sramotila.
Tako je Jezus umrl. A veste kaj se je potem zgodilo z njim? Položili so ga v grob, pred njega zavalili velik kamen in postavili stražo. Toda, ko so tretji dan prišle k njemu žene, da bi njegovo telo mazilile, so ugotovile, da Jezusa ni več tam. Bil pa je tam angel, ki jim je povedal, da je Jezus vstal in živi.
Čez dobrih 40 dni se bomo spominjali tega dogodka, Jezusovega vstajenja. Kristjani po celem svetu bomo praznovali za nas največji praznik – Veliko noč. Že dan pred tem bomo nesli v cerkev blagosloviti jajčka, hren, klobaso, na Veliko noč zjutraj pa bomo te dobrote pojedli in se veselili Jezusovega vstajenja.
Teh 40 dni pa bomo izkoristili zato, da se bomo na ta praznik čim bolje pripravili. Ta čas priprave se je začel včeraj, ko je bila pepelnica. Duhovnik nas je posul s pepelom na glavo, z namenom, da bi nas spomnil na to, da smo nastali iz prahu in da se bomo v prah enkrat tudi spremenili, hkrati pa nam bi dal vzpodbudo zato, da se bi spreobrnili in živeli tako kot je zapisano v Evangeliju. Ali je tudi koga od vas včeraj duhovnik posul s pepelom?
Ali veste kako se imenuje čas pred največjim praznikom Veliko nočjo? Imenuje se post. To ni pust, dan, ko si damo na glavo maske, ampak post. Ko boste starejši, si boste za postni čas dali različne naloge. Odpovedali se boste mogoče čokoladi, ali pa bombonom, gledanju televizije. Sedaj pa bo veliko vredno že to, če se boste v tem času trudili biti čim bolj pridni in prijazni v vrtcu in doma.
V postnem času se spominjamo, kako je Jezus trpel preden je umrl. Da se bomo tega lažje spominjali, bo vsaka družina domov dobila kartice, na katerih so narisane postaje križevega pota. Vsak dan se boste ustavili pri eni postaji. Tisti, ki ste malo večji, pa boste poskušali tudi opraviti nalogo, ki je na kartici zapisana.
Ko bomo prebrali kaj na kartici piše, je bomo dali na dno kupčka in se naslednji dan ustavili ob naslednji kartici… Postaj križevega pot je 14, za vsako postajo so tri kartice.. KO bo kartic zmanjkalo, bo konec postnega časa in lahko bomo praznovali in se veselili.
Da si boste lažje predstavljali, kako dolg je postni čas, bomo sedaj vse kartice razvrstili eno poleg drugo. Boste videli koliko je 40 dni… Postavimo kartice in potem skupaj štejemo, … Najprej v slovenščini, kjer so otroci velji lahko tudi v angleščini….
V postnem času pri mašah ne pojemo aleluje in slave, ker sta to pesmi veselja… Pojemo pesmi, ki govorijo o tem, kako je Jezus trpel. Prav je tako, kajti trpel in umrl je tudi za nas.
Se naučimo eno pesem o tem, kako je Jezus trpel… (najprej povemo besedilo in pokažemo, nato še zapojemo) Zapojemo večkrat, tako, da jo res vsi znajo…
C G C a G C
Gledam telo, razpeto na križu iz ran še teče, teče kri.
Gledam obraz, ljubeznivo zre na nas ljudi, iz ran še teče, teče kri.
Gledam srce, stokrat prebodeno za nas, iz ran še teče, teče kri.
Da se bomo spomnili, kaj vse lahko naredimo, da bomo v postnem času čim bolj pridni se gremo še igrO:
- Igranje igre POSTNI ČAS JE ČAS ZA DOBRA DELA
IGRA: (priredba igre Kraljica koliko je ura ?- kot igra Janez Krstnik povej mi prosim.. )
VSI OTROCI (stojijo v ravni vrsti, eden od animatorjev z njimi, drugi animator je na drugi strani sobe obrnjen proti njim) : Postni čas je čas za dobra dela. Lahko tudi jaz kaj naredim?
VODITELJ: Dvakrat skočite v zrak, če se boste potrudili biti z vsemi prijazni.
OTROCI: Otroci skočijo v zrak.
VODITELJ: Tako delajte in delali boste dobro.
OTROCI PONOVNO VPARŠAJO : Janez Krstnik povej nam prosim, kaj naj naredimo, da se bomo pripravili na Jezusov prihod?
Voditelj daje otrokom različne naloge. Eno nalogo ponovi večkrat, zato da otroci vedo, za kaj se morajo truditi v postenm času. Nekaj nalog je naštetih, seveda pa si lahko vsak voditelj spolni nove naloge.
- Trikrat počepnite, če boste pomagali staršem pospravljati stanovanje.
- Naredite tri dolge korake naprej, če boste vedno pojedli hrano, ki jo boste dobili na krožniku.
- Zavrtite se na eni nogi, če se ne boste tečnarili, da hočete gledati televizijo.
- Naredite dva koraka nazaj, če se boste trudili počakati in ne boste zahtevali, da vedno takoj dobite vse.
- Skačite na eni nogi, če v trgovini ne boste tečnarili, da vam morajo starši nujno nekaj kupiti.
- Petkrat zaploskajte, če se boste trudili, da boste pri maši pridno sedeli v klopi in ne klepetali.
- Zaključek: Še enkrat zapojemo pesem Pripravi pot Gospodu in zacinglajmo- to pomeni, da je zaključni krog in molitev. Vsi se pokrižamo, zmolimo dogovorjeno molitev (posebna molitev, ki je celo leto ista), na koncu molitve najprej pokrižajo sebe, nato pa naredijo še križek na čelu svojemu levemu in desnemu sosedu.
MOLITEV OB ZAKLJUČKU V TEM LETU:
Jezus hvala ti za vse, kar naučil sem pri tej uri se.
Pazi name ti povsod, da vedno dober Božji bom otrok.
Ali imam šanse, da postanem svetnik?
SVETI IN LJUBLJENI …
Kadar beremo besedila Nove zaveze, kot recimo 12. vrstico 3. poglavja Pisma Kološanom, nam pred oči stopi dejstvo, da so v njih vsi kristjani, torej tisti, ki po krstu živijo iz Kristusove ljubezni, imenovani »sveti«, torej svetniki.
Verjetno bi se vsakdo izmed nas počutil precej neprijetno, če bi ga danes kdo – z vso resnostjo – javno imenoval svetnika. Globoko v srcu bi si sicer mislil, kako dobro bi bilo, ko bi bil res svet, a vsekakor bi le stežka privolil, da ga dotična oseba kot svetnika razglaša okrog po svetu.
Pa vendar je vsak izmed nas na nek način v resnici že svetnik.
Če poskusimo miši stopiti na rep in ugotoviti, kaj biti svet sploh pomeni, bomo kmalu ugotovili, da naziv »sveti« oz. »svetnik« v precejšnji meri že ustreza resničnosti, ki jo živimo.
Kot prvo: SVETNIK NI NIKOLI NEKAKŠEN DUHOVNI ATLET, KI JE V ŽIVLJENJU USPEL NABRATI DOVOLJ VELIKO MIŠIČNO MASO, SI PRIDOBITI VSE POTREBNO ZNANJE IN SPOSOBNOSTI TER ZMAGATI NA LEPOTNEM TEKMOVANJU ZA SVETNIKA LETA, KI GA JE V IZVEDBI SVETE MATERE CERKVE ORGANIZIRAL NESKONČNO SVETI BOG!!!
Noben svetnik ni postal svet iz lastne moči. Nasprotno, velika večina svetnikov se je vse življenje živo zavedala svoje slabosti in jo obžalovala (sv. Peter je bil slabih živcev in je hitro eksplodiral, sv. Tomaž ni hotel takoj verjeti, sv. Hieronim je bil težek po značaju, sv. Frančišek Assiški je bil prepričan, da bi bili vsi boljši od njega, če bi prejeli toliko milosti, sv. Terezija Avilska je sama o sebi rekla, da je bila dolgo preveč mlačna redovnica, sv. Leopold Mandić se je bal smrti, sv. Terezija Deteta Jezusa je pred smrtjo celo podvomila o tem, da Bog sploh je, …). A nihče izmed tistih, ki jih mi tudi javno imenujemo svetniki, se ob lastni slabotnosti in nebogljenosti ni ustavljal. Zaupali so v Boga! Njemu so prepustili svoje življenje, naj ga on vodi! (Se morda spomnite tiste zgodbe s kolesom za dva…?)
To je edina prava pot svetosti: POZABLJATI NASE IN NA SVOJO ČLOVEŠKO OMEJENOST IN ZAUPATI, DA BOG LAHKO IZ VSAKEGA OD NAS NAREDI ČUDOVITO ORODJE SVOJE LJUBEZNI! KDOR ZMORE VERJETI, DA HOČE JEZUS KRISTUS TUDI NJEGA POPOLNOMA PREVZETI, POSVETITI, JE NAREDIL PRVI, NAJPOMEMBNEJŠI KORAK NA POTI K SVETOSTI.
Ko opazuješ svetnike, jih zato nikdar ne smeš gledati zgolj kot nekakšne svetle zvezde, do katerih pa tvoja vesoljska ladja nikdar ne bo zmogla priti. Saj so zvezde, so pa tudi ljudje in tvoji sopotnik. Sveti Avguštin se je dolgo obotavljal, preden se je dal krstiti. Hoja za Kristusom se mu je zdela prezahtevna, bal se je, da je ne bo zmogel. Ko pa je občudoval množico svetnikov, se je opogumil: »Avguštin, če so zmogli tile in tile, boš zmogel tudi ti!«
Nikar ne nasedimo skušnjavi, da bi se sami odvrnili od poti svetosti, da bi vrgli puško v koruzo že pred startom. Največja želja našega Boga je vendar, da vsak izmed nas postane svet.
Francoski pisatelj Georges Bernanos pravi, da se moramo o svetnikih pogovarjati tako, kot se otroci pogovarjajo o odraslih. Le-ti se jim zdijo sila veliki, močni, sposobni, pametni. Občudujejo jih in jih s spoštovanjem opazujejo. Skušajo jih posnemati, a jim večinoma ne uspe. A vendar, … če otroci pridno jejo, če se učijo, če se izogibajo nevarnosti in raznoraznih traparij … nekoč tudi sami odrastejo. Takšna je tudi naša pot svetosti.
Mati Terezija (da ne bi brskali preveč po arhivih, se je dobro ustaviti ob svežih zgledih svetosti) pravi, da je tvoja in moja dolžnost, da postaneva sveta. Pravi, da svet potrebuje najino svetost, kajti svetnik je tisti, ki pusti Bogu, da skozi njegovo življenje posvečuje druge ljudi in svet.
In še nekaj, če se vam zdi nemogoče, da bi tudi vi izvrševali čudovita, čudežna dela, kot so jih svetniki, ki jih častimo, se spomnite, da obstaja tudi mnogo malih, tihih svetnikov, ki so vse svoje življenje posvetili Bogu in ljudem. Svetost namreč ni v izvrševanju velikih del, ampak v izvrševanju majhnih, vsakdanjih stvari z veliko ljubeznijo. Ljubezen je edini kriterij!
Preprosta pot svetosti (po Materi Tereziji):
Sad tihote je molitev.
Sad molitve je vera.
Sad vere je ljubezen.
Sad ljubezni je služenje.
Sad služenja je mir.
Izroči svojo pot Gospodu, zaupaj vanj in on bo storil! (Ps 37,5)
križarske vojne
Križarske vojne
Krížarske vôjne so imele predvsem versko ozadje, kasneje pa tudi ekonomsko in politično. Vodili so jih papeži in vladarji krščanske e proti svojim zunanjim sovražnikom, pretežno muslimanom. Križarske vojne so dejansko temeljile na Stari zavezi, ker je Mojzes v božjem imenu zapovedal, da je treba poklati vse krivoverce, ne samo moške, temveč tudi ženske, otroke in celo živali. Danes se zdi skoraj nedopustno, da so papeži po križarski prisegi delili odvezo kazni za pretekle grehe (odpustke).
11 V Novi zavezi pa je Kristus vse to prepovedal, zato se smatra, da so bile križarske vojne škodljive in nepotrebne. Ostale so nekakšen madež na rimskokatoliški cerkvi. Bilo jih je kar devet, ki so se zvrstile skozi 300 let pohodov in krvavega klanja. Zato jih predstavljam kakor so se zvrstile: Prvo križarsko vojno (1095–1099) je vodil papež Urban II. s ciljem, da premaga muslimane in zavzame Jeruzalem in Sveto deželo. Vojna se je končala uspešno, saj so križarji v Siriji in Palestini ustanovili štiri »križarske« države. Drugo križarsko vojno (1145–1149) je vodil papež Evgen III, ker je propadla ena od križarskih držav, vendar se končala neuspešno. Tretja križarska vojna (1189–1192) se je začela zaradi padca Jeruzalema. Križarsko vojsko sta vodila angleški kralj Henrik II. in francoski kralj Filip II. Ker pa je Henrik umrl, je na njegovo mesto stopil Rihard I., pridružil pa se mu je rimski cesar Friderik I. Zaradi razprtij so se nazadnje vse tri vojske vrnile domov. Četrta križarska vojna (1202–1204) ni imela za cilj osvoboditev Svete dežele, temveč ropanje Egipta in drugih dežel ob Jadranskem mor ju. Peto križarsko vojno (1217–1221) je najprej vodil papež Inocent III, zatem pa Honorij III, vendar Jeruzalem ni bil osvojen. Zaradi poplav in izgubljene bitke na morju je bil sklenjen mir z muslimani. Šesto križarsko vojno (1228–1229) je brez sodelovanja Vatikana vodil Fridrik II. in dosegel velik uspeh: osvojil je vsa tri sveta mesta Jeruzalem, Betlehem in Nazaret. Sedmo križarsko vojno (1248–1254) je vodil Ludvik IX s ciljem zavzeti Egipt, vendar brez uspeha. Osmo križarsko vojno (1270) je ponovno vodil Ludvik IX s ciljem pomagati Siriji, vendar se je usmeril proti Tuniziji, kjer je umrl, pa se je vojska vrnila. Deveto križarsko vojno (1272 – 1291) je vodil bodoči angleški kralj Edvard I. in sklenil premirje z muslimani, ki so pozneje še osvojili Tripoli in Akon. Tako so dokončno pregnali kristjane iz Svete dežele. Pater Bruno seveda ne odobrava križarskih vojn, saj niso bile v Kristusovem duhu! Celo ga čudi, da je bil sv. Bernard, ki je pripravil dve križarski vojni, proglašen za svetnika, škof Peter, ki pa je nasprotov
križev pot
spoznavni: Birmancem se predstavi molitev križevega pota (ali pa ponovijo to, kar že poznajo).
doživljajski: Birmanci povežejo posamezne postaje s težavami v svojem življenju.
dejavnostni: Birmanci pripravijo in skupaj z drugimi zmolijo križev pot.
Kaj je moj križ?
Vsak od birmancev dobi list v obliki križa, kamor napiše vsaj eno stvar, ki mu predstavlja križ v življenju.
Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje? Sin človekov bo namreč prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu.«
Pesem Gledam telo
ali
Kje si bil, ko so križali Boga?
ali
Na križ si šel, Gospod (https://www.youtube.com/watch?v=nGhv0zqduI4)
ali
Pred križem
(https://www.youtube.com/watch?v=sypL_XSW-gs&index=3&list=PLhAwmYYsFsXm0KkobmROIX5Apd6iWvKIJ)
Zgodbica Drevo ima srce
– Zgodbo lahko najdete v angleščini na spletni strani: https://www.youtube.com/watch?v=32A31SzVhyw ali http://www.slideshare.net/peneglos/thegivingtree?related=1
Iz priloge lahko pripravimo karte s postajami križevega pota. Te skupaj z naslovi posameznih postaj obrnemo z licem navzdol in birmanci morajo najti ustrezne pare.
Lahko pa uporabimo samo risbe posameznih postaj in jih razdelimo med birmance, ki morajo prepoznati posamezno postajo ter jo opisati in/ali aktualizirati.
Zanesljivo zgodovinsko poročilo pravi, da so se kristjani takoj na začetku, se pravi že po Gospodovem vnebohodu, zagotovo pa pozneje, posebej po zmagi pri Milvijskem mostu (l. 313) in najdenju svetega križa (l. 326), zbirali na svetih krajih, kjer je Gospod trpel. Hodili so po poti, po kateri je Gospod šel na veliki petek s križem na Kalvarijo. Ni bilo določeno ne oštevilčeno ne napisano, kaj se je na katerem mestu zgodilo. Vsa pot od sodne palače Poncija Pilata pa do vrha Kalvarije ali Golgote je bila ena sama postaja: Križev pot.
Pobožnost križevega pota se je oblikovala pozneje in v dobi sv. Frančiška Asiškega (13. stoletje) je začela dobivati sedanjo obliko. V času križarskih vojn so številni romarji v Sveti deželi hodili po zadnji Gospodovi poti. In prav v tem je začetek pobožnosti križevega pota, kakor ga poznamo danes. Ko so se romarji vrnili iz Svete dežele domov, so začeli tudi doma posnemati vse dogodke velikega petka. Tako so skoraj v vsaki deželi v bližini glavnega ali večjega mesta imenovali najbližji hrib po Oljski gori ali Kalvariji. In ob poti, ki je vodila iz mesta na ta hrib, na “Kalvarijo z Božjim grobom”, so postavili znamenja, kapelice s prizori Jezusovega trpljenja. Tako je nastal križev pot s štirinajstimi postajami. Število postaj ni bilo povsod enako. Ponekod so imeli križeve pote s sedmimi, ponekod pa celo z devetnajstimi postajami. Šele proti koncu 17. stoletja so povsod sprejeli pobožnost križevega pota s štirinajstimi postajami, ki so v Svetem pismu ali cerkvenem izročilu.
V času janzenizma so odstranili vse postaje, ki nimajo osnove v evangeliju. Tako imenovani “janzenistični križev pot” nima treh padcev pod križem in srečanja z Veroniko, morda nima še katere druge postaje. V 18. stoletju je pospeševal pobožnost križevega pota sv. Leonardo Portomavriški. Na njegovo prošnjo je papež Benedikt XIV. leta 1742 dokončno potrdil sedanjo obliko pobožnosti križevega pota. Isti papež je tri leta pozneje dal postaviti križev pot v Koloseju, v starem rimskem amfiteatru, ki je bil za tisoče in tisoče mučencev Kalvarija – Golgota. V spomin na to Kalvarijo opravljajo papeži še dandanes vsako leto na veliki petek pobožnost križevega pota v rimskem Koloseju.
Med molitvijo se pogosto poje pesem Mati žalostna je stala (Stabat Mater dolorosa).
Hoja po postajah
Voditelj pred srečanjem pripravi 14 postaj. Na vsaki postaji birmance čaka naslov postaje in kratek SP odlomek, ter list papirja in pisala. Na list vsak napiše nekaj asociacij, ki se mu porodijo ob postaji.
Asociacije, ki so jih birmanci napisali, uporabite pri naslednji točki – pripravi same molitve.
Smisel križa – https://www.youtube.com/watch?v=3gatpOMgeCw
“Večna Božja previdnost je od začetka načrtovala, da ti naloži prav ta križ kot dragoceno darilo. Predno pa ti ga je poslal, ga je Bog s svojim vsevidnim pogledom pobožal, s svojim večnim razumom presodil, s svojo modro pravičnostjo preizkusil in s svojim ljubečim usmiljenjem ogrel. Z obema rokama ga je tehtal, če ni morda prevelik ali pretežak zate. Potem ga je s svojim svetim imenom blagoslovil, s svojo tolažbo presvetlil, nato pa še enkrat ocenil tvoj pogum. Tako prihaja zdaj ta križ iz nebes naravnost k tebi kot Božji klic in kot dar njegove usmiljene ljubezni, da ti pomaga postati, kar naj postaneš, in da boš v Bogu našel svojo izpolnitev.”
Izvedba kateheze je odvisna od okoliščin, v katerih boste pripravljali in molili križev pot;
– na dekanijski ravni – v tem primeru boste najbrž morali pripraviti le kakšno od postaj;
– na župnijski – če ste samo ena od skupin, ki ga pripravlja, potem spet pripravite samo eno ali nekaj postaj, sicer morate pripraviti vse.
Zraven prilagamo tudi tri pps z risbami postaj križevega pota in s tremi pesmimi, ki se lahko pojejo med postajami.
Odigrani križev pot – znotraj besedila vam ponujamo možnost, da posamezne postaje birmanci zaigrajo. Preden uporabite to možnost, ne pozabite premisliti, kakšna bo vidljivost na kraju, kjer bo križev pot potekal.
Postaje križevega pota v vsakdanjem življenju – povabite birmance, da ob posameznih postajah najdejo čim več primerov iz njihovega življenja, na katere se postaja nanaša. Potem skupaj molite za ljudi iz teh primerov.
Prižiganje sveč – po posamezni postaji lahko prižgemo svečo, ki simbolizira luč, ki jo je Jezus prinesel na svet. Na sveči lahko prižgemo tudi nekaj kadila.
Kladivo in žeblji – na začetku in koncu posamezne postaja lahko pripravimo zvok zabijanja žebljev (npr. vedno tri udarce), da poudarimo dramo, ki se je zgodila na Kalvariji.
Pripravite plakate na temo posamezne postaje – iz časopisov in revij naj birmanci najdejo in izrežejo fotografije, ki sovpadajo z vsebino postaje.
Spominčki – pripravite nekaj stvari, ki jih bodo udeleženci križevega pota dobili na začetku (ali na kateri od postaj) in jih bodo spominjale na dogodke križevega pota (žebelj, trnje, delček lesa, …).
Biti oseba s križevega pota – med birmance (ali med vse udeležence) lahko razdelimo listke z imeni ljudi, ki so bili na križevem potu in jih povabimo, da se pri posameznih postajah poskusijo vživeti v osebo, ki so jo dobili.
– OLJSKO GORO TIHA NOČ POKRIVA (Križev pot za mlade in molitvena ura pred Najsvetejšim), Andrej Kranjec, Aneta Stoilovski, Salve, 2015.
– SEM MLAD IN JEZUS ME IMA RAD (Križev pot mladih), Marjana Barbarič, Slomškova družba, 2009
– http://krkovanje.blogspot.si/2012/02/krizevpot-birmancev-in-njihovih-druzin.html
Priprava na spoved ob desetih zapovedih
Ko je prišel dan, ko je prestal svojo kazen, je z negotovostjo sedel na vlak. S tesnobo je čakal tisti del poti, kjer se je videl njegov dom. So sprejeli pismo? Kako so se odločili?
In kakšno olajšanje ga je zajelo, ko je skozi okno videl, da na vsakem oknu njegovega doma visi bela zastava. Na prav vsakem oknu!
Ob vsaki zapovedi za minuto premisli, kako jo izpolnjuješ.
Ta zapoved ne govori zgolj o tem, ali verujem v Boga ali pa morda dvomim v njegov obstoj. Sprašuje me, kje je Bog v mojem življenju, na katerem mestu. So mogoče pred njim računalnik, mobitel, oblačila, moja zunanjost, videz, denar? Zaupam v božje načrte, njegovo voljo? Ali bolj kot njemu zaupam sebi, svoji izobrazbi, znanju, denarju, telesnim sposobnostim? Kakšen je moj odnos do hobijev, interesov, ljudi, ki mi veliko pomenijo? Ali so mi pomembnejši od Boga? Kaj pa vraževerje, horoskop, vedeževanje, talismani, klicanje duhov itd.? Sem prejel obhajilo kljub velikemu grehu?
Sveto pismo pravi: »Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga!« (2 Mz 20,7). Kako izgovarjam Božje ime? Po nepotrebnem, nepremišljeno, »tjavendan«, ker mi je ravno prišlo na misel, iz koristoljubja, iz jeze ali zaničevanja? Preklinjam in grdo govorim?
Nedelje in zapovedani prazniki so Gospodovi dnevi, ko naj bi dali prostor Bogu. Ali na te dni namenoma in brez opravičljivega razloga izpuščam mašo? Delam v nedeljo, namesto da bi bil zame to dan, namenjen družini, počitku in molitvi? Ali šport, žuranje in hobiji izničujejo smisel nedelje ali znam stvari urediti tako, da konjički in počitek dajejo več prostora za praznovanje?
Kakšen je moj odnos s starši? Jih spoštujem ali ravnam z njimi kot z avtomati za kavo: zahtevam vse, kar mi je všeč in kar potrebujem, ne da bi se oziral na njihove težave? Ali delam v dobro svoje družine? Kaj pa upoštevanje in spoštovanje avtoritet (profesorjev, trenerjev itd.)?
Ta zapoved ne svari le pred dejanskim umorom. Ubijamo lahko tudi z žalitvami, nezanimanjem, brezbrižnostjo v odnosu … Ali sem s svojimi besedami in dejanji prispeval k temu, da bi bilo več miru, ali je bilo ravno obrnjeno? Ali sem bil kdaj kakorkoli nasilen in sem koga namerno ranil? Kakšno je moje mnenje in ravnanje v zvezi s splavom, kontracepcijo, evtanazijo ipd.? Sem kdaj razmišljal o samomoru?
Ali se izogibam pornografiji, neprimernim fotografijam in videom? Kak odnos imam do deklet, fantov? Kakšni so moji vici, ki jih pripovedujem? Bi ob čem moral zardeti?
Ne samo kraja, tudi spodbujanje h kraji je grešno. Prav tako namerno uničevanje ter nespoštovanje stvari in skupne lastnine. Ali poskušam kdaj s prevaro dobiti to, kar mi ne pripada: popuste, posebne ugodnosti itd.? Ali kdaj v trgovini, ko ugotovim, da se je prodajalec zmotil v mojo korist, brez besed pospravim denar? Ali sem koga ogoljufal? Ali sem kdaj nepošten?
Ali lažem? Pogosto omejujemo izpolnjevanje te zapovedi zgolj na to, da ne govorimo velikih laži, dovolimo pa si take, ki po našem mnenju ne povzročajo škode. Toda ne glede na velikost: laž je laž. Ali vedno pazim na to, da iščem resnico in jo zagovarjam, ali pa se postavim na stran večine? Ali opravljam ali obrekujem?
Ali sem drugim nevoščljiv, ker imajo nekaj dobrega in drugačnega kot jaz? Ali cenim različnost talentov in darove drugih ali me navdajajo s tesnobo in zavidanjem? Kaj me vodi pri življenjskih odločitvah, vsakdanjem življenju in nakupih: to, kar je dobro zame, ali želja po izstopanju in tem, da bi bil »boljši kot ostali«?
Jezus je dopolnil staro zavezo in tako deset zapovedi združil v eno samo: »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!« (Jn 13,34). S tem desetih zapovedi ne razveljavlja, temveč dopolnjuje: nič ne pomaga do pike natančno spolnjevanje zapovedi, če tega ne delamo iz ljubezni. Iz ljubezni do sebe, do bližnjega in do Boga. Tudi to zapoved upoštevaj pri pripravi na spoved.
in jaz ostajam tvoj sin/hči, ne glede na to, kaj storim.
Ti si Oče neomajne ljubezni.
Oče, ki me išče
in mi pošilja naproti svojega ljubljenega Sina,
da bi jaz vstal/a in se vrnil/a domov.
Gospod, tu sem, vračam se, objemi me, stisni me k sebi,
pomagaj mi vstati.
Sedaj sem prepričan/a:
Nič, noben greh me ne more več ločiti od tebe.