Pozdravljeni! Sva Matjaž in Natalija, zakonca poročena 565 dni. Med nama je leto dni razlike, v času poroke pa sva bila skupaj stara 59 let. Sva eden od tistih čudov današnjega sveta, ki  sva se kljub vsem dobrim argumentom proti, držala »groznega in čisto preveč zastarelega pravila« ustanove, katere del sva – Kristusove Cerkve. Prvi spolni odnos sva imela po poroki.  Zakaj? Ne zato, ker bi nama starši sedeli za vratom in grozili, da tega ne smeva. Kje pa – kljub temu, da so naju v tej smeri vzgajali, bi potem, ko sva končala študij in imela redne službe, bili novice o naraščaju v vsakem trenutku veseli.  Tudi priložnosti zato nama ni manjkalo. Najini zmenki so se v večini odvijali v poznih nočnih urah, v garsonjeri, kjer sem sicer živela sama. Na istih lokacijah sva preživela veliko vikendov, celo nekaj tednov in ljudje so naju kar sili v to, da prenočiva skupaj, toda če je le bilo mogoče sva spala ločeno.

Spomnim se svojega brata, ki je ves zgrožen gledal, kako sem se teden pred poroko zvečer poslovila od Matjaža in odšla spati nadstropje višje v drugo sobo. Ustavil me je in mi rekel: »Zdaj ga pa že preveč mučiš…« Toda uspelo nama je izpolniti tisto, za kar sva se odločila. Preden sva začela resno zvezo, sem Matjažu povedala, da ne želim imeti kakršnihkoli spolnih odnosov pred poroko. Matjaž se je s tem strinjal in od takrat naprej se o tem ni več govorilo. Sva pa imela veliko časa za pogovor o naju, najinih družinah, najinih hobijih, strahovih, travmah …  Veliko sva se sprehajala, prepevala, kolesarila in spet pogovarjala. Na veliko načinov sva si izkazovala ljubezen, in eden največjih dokazov Matjaževe ljubezni je bil zame ravno ta, da je brez kompromisov sprejel mojo željo glede spolnega življenja.

O tem, da se poročiva, kmalu ni bilo več dvomov. S poroko sva se drug drugemu resnično podarila  in najini telesi sta se kmalu združili v eno.  Prvi spolni odnos je bil  nekaj enkratno lepega. Spomnim se, da sva po odnosu oba nekaj časa molčala in kar nisva mogla verjeti, da je od sedaj naprej tudi spolni  odnos normalni del najinega življenja. In resnično je. Je ena izmed sladic najine skupne poti. Ni nama žal, da sva se odločila za vzdržnost pred poroko. Če bi bilo mogoče, bi prepričala vse mlade okoli sebe naj se tako odločijo, toda odločiti se morajo sami, ker gre, kot večkrat povejo sami, za njihova življenja. Veva pa, da je bila najina odločitev všeč tudi Bogu, saj nama je zelo kmalu po poroki podaril čudovitega sina.  V današnjem času, ko toliko parov zamanj hrepeni po naraščaju, je to še toliko večji dar.

Zato predlagava vsem še neporočenim, da že kar preveč obrabljeno vprašanje »zakaj ne spolnih odnosov pred poroko« zamenjajo z bolj smislenim »zakaj ne poroke pred spolnimi odnosi«?

In sedaj glede vaših argumentov za ljubezensko spolne odnose pred poroko.

1. ne moreva se poročiti vsaj pred tridesetim, saj oba študirava.

In zakaj ne? Je poroka ovira pri študiju? Bodo stroški študija večji če se bosta poročila? Stanovanje potrebujeta če sta poročena ali ne, tudi brat osel potrebuje hrano v obeh primerih. Stroški bodo s poroko  kvečjemu manjši. Ker bosta živela skupaj ne bosta zapravljala  časa in denarja za  potovanja od enega do drugega in tudi mobilni operaterji ne bodo služili na račun vajine ljubezni.  V času študija se lahko zato mirno poročita, nekoliko težje pa je imeti otroka. Torej je študij argument proti spolnim odnosom in ne proti poroki.

2. svoj odnos resno zastvaljava in se resnično ljubiva

In zakaj potem še čakata? Poročita se in imejta spolne odnose.

Pred časom sva bila deležna žalostne zgodbe znanca, ki se je razšel s svojo drugo polovico potem, ko sta hodila že dolgo časa, skupaj sta živela in seveda imela tudi redne spolne odnose. Poročila pa se nista, ker sta se imela »tako rada« in sta oba mislila »tako resno« da to res ni bilo potrebno. Toda na vsem lepem je  veter zapihal malo drugače, dekle je spakiralo svoje stvari in odšlo z enim samim komentarjem –nič naju ne obvezuje. Znanec, ki na vero ne da kaj dosti, je takrat ugotovil, da poroka vendarle ni samo farsa – če nič drugega postopek ločevanja traja malo dlje časa. Nikoli ne ustreli kot strela iz jasnega.

1. misliva, da spolnost ni nekaj grešnega, pač pa zgolj naravnega

O tem, da je spolni odnos nekaj naravnega ni dvoma. Konec koncev je to tudi v naravi skoraj vseh živali, le da imajo živali za razliko od ljudi spolne odnose izključno z namenom reprodukcije. Imeti z nekom spolni odnos ni isto kot z nekom jesti sladoled ali piti kavo. Kar pa se tiče grešnosti… Če je greh samo tisto, kar je neposredno omenjeno v desetih zapovedi, potem spolni odnosi pred poroko res niso  problematični. Sicer pa se bo po smrti vsak sam zagovarjal pred Nebeškim Očetom in če vidva v to, da je spolni odnos lahko tudi pred poroko ne dvomita, z zagovorom gotovo ne bosta imela težav.  Hujše je s tistimi, ki v to v resnici niso tako prepričani, pa spolne odnose vseeno imajo, ker niso dovolj močni, da bi se zadržali.

1. ne moreva si pomagati – pač nisva zadosti trdna karakterja

Se zgodi – nihče ni popolen. Priložnost dela tatu. Če veš, da nisi dovolj »trden karakter« je pač potrebno imeti zdravo pamet in početi stvari, ki te ne vodijo v skušnjavo. Sva prav vesela, da sva že poročena in da so vse okoliščine takšne, da lahko sprejmeva še kakšno novo življenje. Tako lahko imava brez slabe vesti spolni odnos kadarkoli si tega zaželiva.

1. potrebno je poskrbeti za varno kontracepcijo – tako si najbolj odgovoren.

Trenutno je ena izmed pomembnejših nalog v naši družini učenje hranjenja našega  9 mesecev starega  sina. Hrana je povsod – na obleki, stolčku, po telesu in celo po tleh. Seveda lahko sinkota in njegovo okolico zavarujemo s slinčki, serveti in papirjem, toda temu, da del hrane vržemo stran, se nikakor ne moremo izogniti.

Tako je tudi s kontracepcijo. Žal daje le lažen občutek varnosti. Z varno kontracepcijo se zavarujemo pred različnimi spolnimi boleznimi in neželjenimi otroki, ne pa tudi pred duševnimi posledicami.  Če nič drugega, ni nikomur vseeno če je njegov partner imel spolne odnose tudi z drugo osebo. Z vsakim spolnim odnosom izgubimo del sebe – žal se tega najbolj zavemo potem, ko nismo več skupaj. Življenje vsakega je sveto, je nekaj dragocenega in dragocenosti ne mečemo kamorkoli.

Uredi