ODPUŠČAJMO DRUG DRUGEMU

 

SPOZNAVNI CILJ	Zaradi zamer, nevoščljivosti, ljubosumja, jeze  in žalitev moje življenje ni tako lepo, kot bi lahko bilo.
DOŽIVLJAJSKI CILJ	Če odpustim drugim, bodo tudi drugi lažje odpustili meni.
DEJAVNOSTNI CILJ	Premislil bom, ali sem koga užalil ali prizadel in če sem ga, se mu bom opravičil.

 

1. ZGODBA:

Animator pove otrokom zgodbo o zajčku. Dobro je, če ob pripovedovanju zgodbo tudi pokaže z priročnimi lutkami. Za lutke lahko uporabi sličice, ki jih kasneje dobijo otroci, le da so sličice malo večje. Animator jih pobarva, nalepi na trši papir in naredi podstavke, tako, da lahko stojijo tudi sami. Pripravi si papir za ograjo in ostale rekvizite, ki so omenjeni v zgodbici.

 

V nekem gozdu je živel zajček. Živel je pod drevesom. Mimo njega se je vsak dan sprehodil medved.  Vsako noč ga je  prišla pozdravit sova. In ko je jedel travo, je iz zemlje prilezla miška, pomahala z repkom  in se mu pridružila.

Nekega dne pa je zajčka začelo motiti to, da nikoli ne more jesti sam. “Boš že videla miš, mišasta, ti že še pokažem. Nedaleč od tukaj sem videl vrata od avta, položim jih na tla pod sabo in nič več ne boš mogla do mene.” Kakor je rekel je tudi storil. Cele dneve je sedel na vratih. Kdaj pa kdaj je zaslišal miško, ki bi rada prišla iz zemlje, pa ni mogla, ker je zadevala  v trdo kovino.

Zajček je mislil, da je sedaj najsrečnejši zajček v gozdu. Pa ne dolgo časa, kmalu ga je začel motiti medved, ki je vsak dan hodil mimo njega. “Kako mora hoditi ravno mimo mene. Saj vem, hoče biti frajer, ker je tako velik in ker ima tako lepo dlako. Mu že pokažem. Še danes bom okoli in okoli sebe naredil ograjo, tako, da me ne bo mogel nič več videti. “ Kakor je rekel je tudi storil. Čez nekaj dni je bila ograja končana in zajček je bil vesel. Sedel je na vratih in okoli sebe je imel  visoko ograjo. Ko je medved to videl, ga je povprašal čemu to, a zajček se je delal kot da ga ne sliši in medved je šel naprej.

Nekaj dni je bilo dobro. Potem pa je zajčka začela motiti sova. “Zakaj mora sedeti ravno nad mano. In njene svetle oči, prav zoprne so. Kako se svetijo ponoči. Nobeno noč mi ne da ta sova miru, ampak se repenči na veji. O, ji že pokažem, še danes bom dal plahto nad mojim domom.” Kakor rečeno, kmalu storjeno. In sova res ni več ponoči motila zajčka.

 

Zajček je bil skrit za ograjo, nad njim je bila napeta plahta in pod sabo je imela vrata. Nihče ni mogel do njega. Ne iz zraka in ne iz zemlje. Bil je sam, čisto sam.

 

Nekega dne je prišla k zajčku mala zajklja. Zajček se jo je zelo razveselil. Toda zajklja ni mogla do njega, ker je bila okoli njega visoka ograja. Splezala je na drevo in hotela skočiti k zajčku, pa ni mogla, ker je bila nad njim razpeta plahta. Šla je na tla in začela kopati v zemljo. Izkopala je tunel, a zaman, saj je zadela na vrata. Vse je poskusila a do zajčka ni prišla. Zajček je videl, da zaradi ograj, ki jih je postavil zato, da ga ne bi motili tisti, ki jih nima rad, tudi tisti, ki jih ima rad ne morejo več k njemu. Podrl je ograje, se opravičil miški , medvedu in sovi, ker se je tako grdo obnašal. Zopet je bil čisto normalen zajček in zajklja je vsak dan lahko prišla k njemu.

 

II.POGOVOR:

Tako kot zajklja ni mogla priti do zajčka, tudi Jezus ne more priti v naše srce, če mi nimamo radi ljudi okoli sebe in tako postavljamo ograjo okoli svojega srca.

Iz česa je ograja, ki prepričujejo Jezusu, da bi prišel do naših src?

 

 

 

III. ZAPIS V ZVEZEK:

Naslov: ODPUŠČAJMO DRUG DRUGEMU

Vsak otrok dobi sličice živali, ki nastopajo v zgodbi. Izreže jih in nalepi v zvezek. Nalepi jih tako, da se bo tudi kasneje ob njih spomnil na pripovedovano zgodbo. Seveda lahko ob sličicah karkoli tudi doriše. Če je časa malo, lahko ta del otroci naredijo tudi sami doma.

 

V zvezek narišejo še srce in okoli njega naredijo ograjo iz grehov. To ograjo prečrtajo z rdečo in pripišejo:

 

ČE ŽELIMO  PRIPRAVITI GOSPODU POT, MORAMO ODPUSTITI DRUG DRUGEMU.

 

 

 

IV. PESEM:

D

Naš  Oče v nebesih, poslal nam je glasnika

G                        A                   D

vpijoči glas v puščavi, Janeza Krstnika.

D

Prevzet je od Ljubezni, usmiljene Ljubezni,

G                      A                      A7

ki človek je postala, nam upanje prižgala.

 

D                               A

Pripravi pot Gospodu, odstrani vse ovire,

G                               A

skupaj poravnajmo vse krivine.

G                             D

Dolina naj se dvignE,  gora se poniža,

A                                     D

da Jezus bo lahko prišel med nas.

 

Prav vsak greh je ovira, ki pot v srce zapira,

Jezusa ne sprejme, srce v puščavo spremeni.

Vsako dobro delo, bo dvignilo dolino,

prijaznost, neprevzetnost, vrhe bo znižalo.

 

 

V. MOLITEV:

Zapojejo pesem, ki so se jo naučili.