| SPOZNAVNI CILJ | Jezus nam odpusti grehe, če se jih kesamo. |
| DOŽIVLJAJSKI CILJ | Jezus je do nas zelo dober in usmiljen. |
| DEJAVNOSTNI CILJ | Iskreno bom priznal in popravil tisto, kar sem naredil narobe. |
- POGOVOR-1.del:
Animator pove otrokom začetek naslednje zgodbe:
Drugošolec Miha je prišel domov. Bil je zelo razigran. Naenkrat je celo stanovanje postala proga za motokros. Miha je divjal in niti mamina opozorila o tem, da je to nevarno, ga niso ustavila. Potem pa je kar naenkrat sredi dnevne sobe glasno zaropotalo. O ne. Miha se je zaletel v veliko rožo sredi sobe. Roža je padla, se zlomila in zemlja je ležala po celi sobi.
Sledi pogovor ob povedani zgodbi.
Ali je mama jezna na Miha? Malo je, a bolj kot jezna je najverjetneje žalostna.
Kaj mislite, da bi moral Miha narediti? Moral bi priznati, da to kar je naredil ni bilo prav in se opravičiti.
Pa mislite, da bo mama opravičilo takoj sprejela? Če bo videla, da je Mihu zares žal, ga bo. Pomagalo pa bi, če bi Miha obljubil, da ne bo več divjal po stanovanju.
Ljudje pa nismo le otroci naših staršev ampak smo tudi Božji otroci. Tako kot starši že majhnim otrokom povejo kaj je prav in kaj ne, je tudi Bog nam vsem že dolgo časa nazaj povedal kaj je za nas dobro in kaj ni. Dal nam je zapovedi. Če se zapovedi ne držimo grešimo. Bog takrat postane žalosten. Toda tako kot mama, tudi On pozabi na naše napake, če se opravičimo.
Ste se vi že kdaj opravičili Bogu? Na začetku vsake maše se Bogu opravičimo za vse tisto, kar smo naredili narobe. Takrat molimo: Vsemogočnemu Bogu in vam bratje in sestre priznam da sem grešil v mislih besedah in dejanju… Mislite, da je to dovolj dobro opravičilo za Boga. Je, toda samo, če se s to molitvijo zares opravičimo Bogu za tisto, kar smo naredili narobe. To pomeni, da že pred mašo razmislimo o tem, kaj vse ni bilo prav. Poleg takšnega opravičila pa je prav, da se vsak od nas kdaj pa kdaj spove svojih grehov.
Kaj pa pomeni iti k spovedi? To pomeni, da Bogu preko duhovnika poveš kaj vse si naredil narobe.
Zakaj pa moramo svoje grehe povedati, saj Bog vendar vse vidi in vse ve in zato za vsakega od nas točno ve, kaj je naredil prav in kaj ne? Tudi naše mame velikokrat vejo, če kaj naredimo narobe, pa vseeno čakajo, da jim povemo.
Ali je lahko priznati svoje napake? Težko je, biti moraš pogumen da to poveš. Toda splača se, kajti ko nekaj priznaš in poveš, da ti je žal, ker si to naredil, gre to v pozabo. Če pa ne poveš nosiš v sebi in si zaradi tega žalosten.
Vsak od nas kdaj naredi kaj narobe. Tudi pomembni in veliki ljudje delajo napake. Manj pa je tistih, ki upajo svoje napake tudi priznati. Česa nas je strah? Da bodo ljudje izvedeli za naše napake, da bomo kaznovani,…
- ZGODBA:
Ukradeni diamant
Nekoč je šel kralj s svojimi dvorjani k nekemu draguljarju. Medtem , ko se je on pogovarjal z lastnikom draguljarne, so si dvorjani ogledovali drage kamne. Ko so odšli iz trgovine je draguljar ves razburjen pritekel za njimi. Povedal je kralju, da pogreša dragocen diamant. Kralj je ukazal svojemu spremstvu, da se vrnejo v trgovino. Nato je prosil draguljarja, naj mu prinese vrč napolnjen s soljo. Potem pa je od svojih ljudi zahteval, da vsak vtakne pest v vrč in nato pokaže prazno dlan. Ko so vsi tako storili, so stresli sol na mizo. In glej med soljo se je zasvetlikal diamant. Ta kralj je bil širokosrčen. Tatu je hotel dati priložnost, da svojo napako popravi, na da bi ga izpostavil javni sramoti.
III. POGOVOR – 2. del:
Ali vas kdo v zgodbi o ukradenem diamantu spomni na Boga? Kralj, ki da tatovom možnost, da popravijo svojo napako in se pri tem ne osramotijo. Tako je tudi nam dana možnosti spovedi.
Sledi pogovor o spovedi. Dobro je, če animator pove o tem, kako je bilo, ko je on bil prvič pri spovedi in kaj mu pomeni spoved danes. Če ga je bilo oz. ga je spovedi strah, naj pove tudi to. Mnoge otroke je strah in je zato dobro, če se lahko tudi o tem strahu z nekom pogovorijo. Gotovo je mnoge strah tega, da bo duhovnik njihove grehe povedal naprej. Za vse duhovnike velja pravilo spovedne molčenosti – ničesar od tistega kar slišijo pri spovedi ne smejo povedati naprej. Toda ta dan se ne ustavljajmo pri tem. Temu bo namenjena naslednja ura.
- MOLITEV:
Dobri Gospod Bog, včasih ugibam, kako moreš vedeti vse o ljudeh po svetu.
Toliko je ljudi, in mnogi med njimi živijo daleč drug od drugega.
Kako nas lahko vidiš vse naenkrat in poslušaš naše molitve?
Hvala ti, ker to zmoreš čeprav ne razumem kako to narediš. Slava očetu….