JEZUS MI ODPUŠČA GREHE | DRUŽINSKA KATEHEZA

SPOZNAVNI CILJ	Grešimo takrat, ko nimamo radi Boga, svojih bližnjih in sebe.
DOŽIVLJAJSKI CILJ	Pri spovedi je varno povedati vse.
DEJAVNOSTNI CILJ	Trudil se bom prepoznavati svoje grehe.

ZGODBA:

Roparsi umor

Portugalska leta 1910. V zvoniku mestne farne cerkve je odbilo polnoč. Župnik Ribeira se je ravno odpravljal iz svoje delovne sobe, ko je spodaj pozvonilo. Najbrž kak težak bolnik, je pomislil. Ko je odprl vhodna vrata, je vstopil moški z globoko na oči potisnjenim klobukom in kratko odločno rekel: “Spovedal bi se rad.” Kljub pozni uri je župnik privolil: “Naj bo.”

V sprejemnici je mož priznal: “ Obtožujem se, da sem pravkar zagrešil roparski umor.”

Duhovnik ga je resno pogledal. “Ali se tega tudi kesate?”

“O, ja, polomil sem ga, tega ne bi smel storiti pri železniški postaji. Nekdo me je namreč videl in je že obvestil policijo.”

“Ampak da ste močno užalili Boga, vas to nič ne moti?”

“Sploh ne.”

“Potem vam ne morem dati odveze.”

“Nič zato. Glavno je, da morate sedaj molčati – kajti zaradi spovedne molčečnosti ne smete mojega zločina nikomur izdati. Razen tega vam bom tu pustil svojo pištolo in ukradeno mošnjo z denarjem. Po to bom že prišel kasneje, Adios!”

Moški je skočil skozi okno na vrt in izginil v noč. Takoj zatem je vnovič pozvonilo. Župnik je komaj še uspel skriti mošnjo z denarjem in pištolo pod svoje papirje, preden je odprl. Vstopilo je nekaj uniformiranih žandarjev, policijski urednik pa je rekel brez pozdrava: “V bližini železniške postaje je bil pred eno uro umorjen in oropan nek človek. S pomočjo psov nas je sled pripeljala sem. Kaj nam lahko poveste o tej zadevi?”

“Ničesar ne vem o tem,” je smrtno bled zajecljal duhovnik.

“Zdi se mi, da imate slabo vest,” je zarenčal poročnik. “preiskati moramo vaše stanovanje.”

Ni trajalo dolgo, da so našli denar in orožje.

“Kako so te stvari prišle sem?” je vprašal žandar.

“O tem vam ne morem ničesar povedati, “ je odvrnil župnik.

“Ne čvekajte neumnosti. Aretirani ste!” Župnik Ribeira je bil zaradi roparskega umora obsojen na doživljenjsko prisilno delo. Šest let kasneje je bil v prvi svetovni vojni nek vojak težko ranjen in prinesli so ga v zasilno vojaško bolnišnico. Želel je duhovnika. Pri spovedi je pred tremi oficirji priznal, da je on tisti roparski morilec, zaradi katerega je bil župnik Ribeira po krivici obsojen.

Tako je bil duhovnik po šestih letih prisilnega dela končno oproščen, potem ko se je izkazalo, da je bil nedolžen.

POGOVOR:

Kaj je duhovnik najprej vprašal morilca? Ali ti je žal, ker si prizadel Boga. Morilcu ni bilo žal, zato mu duhovnik ni mogel dati odveze.

Ko gremo k spovedi je pomembno, da grehe obžalujemo, kajti samo v tem primeru nam lahko Bog preko duhovnika grehe odpusti. Zato na koncu spovedi molimo kesanje: Moj Bog žal mi je, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj najboljši oče. Trdno sklenem , da se bom poboljšal. Pomagaj mi…. Šele potem, ko iskreno zmolimo kesanje so nam grehi odpuščeni.

In kako se na spoved pripravimo? Preden gremo k spovedi se moram vprašati tri stvari:

Kako imam rad Boga? (Ali molim, grem k maši, hodim k verouku, ali o Bogu lepo govorim,…)

Kako imam rad bližnjega? (Pokažem staršem, da jih imam rad, jih spoštujem, jim odgovarjam, ali tožarim, se norčujem iz prijateljev,…).

Kako spolnjujem svoje dolžnosti? ( Ali sem priden, sem len, domišljav, se hitro razjezim, ali kradem, izposojenih stvari ne vrnem,…)

III. ANIMACIJA:

Na manjše listke zapišemo različna dejanja (glej priložene primere). Z otroci najprej listke razdelimo na dva kupčka. Na prvem kupčku so dejanja, katerih se je potrebno spovedati, na drugem tista, ki se mi jih ni treba spovedati, bodisi zato ker niso grešna dejanja ali pa zato, ker so to grehi nekoga drugega.

V nadaljevanju poskušajmo kupček z grehi razdeliti na tri dele: žalil sem Boga, žalil sem bližnjega, žalil sem sebe.

ZAPIS V ZVEZEK:

Naslov: JEZUS MI ODPUŠČA GREHE

Vsak si izbere nekaj listkov z grehi in jih v zvezek nalepi. Čez to nato nariše oz. nalepi križ, kot znamenje, da je Jezus s tem, ko je umrl na križu nam odpustil vse grehe.

V zvezek si napišejo še kesanje:

BOG MI ODPUSTI GREHE

ČE SE SVOJIH GREHOV POKESAM

Moj Bog, žal mi je, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj najboljši Oče.

ČE SKLENEM DA SE BOM POBOLJŠAL

Trdno sklenem, da se bom boljšal. Pomagaj mi s svojo milostjo.

MOLITEV:

Nebeški Oče! Zahvaljujem se ti, ker si mi dal moč in ljubezen, da sem premagal strah. Želim, da v mojem srcu zavlada božji mir. Oče naš…..

Učiteljici sem povedal, da sošolec nima domače naloge.

Zjutraj ne molim.

Mami nisem povedal, da je brat razbil šipo.

Z Metko sva grdo govorila o Matjažu.

Zvečer ne molim.

Norčeval sem se iz duhovnikov.

Skoraj nikoli ne napišem domače naloge.

Norčeval sem se iz policistov

Po jedi se Bogu ne zahvalim za hrano

Pri maši zelo rad klepetam

Grdo sem govoril o naši učiteljici.

Ob nedeljah ne hodim k maši

Sestavil sem pesmico o moji mami

Ob praznikih ne hodim k maši

Bratu sem dal za rojstni dan torto

Grdo sem govoril o sošolki

Staršema se nikoli za nič ne zahvalim

Ne hodim redno k verouku

Nisem naredil tistega, kar bi moral

Pri verouku

nagajam

Grdo govorim

V šoli nagajam

učiteljici

Ubogal sem mamo in pomagal očetu

Bral sem sestrino pošto, čeprav mi ona tega ni dovolila

S starši vsak dan beremo Sveto pismo

Pretepal sem se z mlajšim sosedom

O Bogu

govorim grdo

Pretepal sem se s starejšim sosedom

Pri maši sem prebral prošnjo

Za rojstni dan sem dobil torto, celo sem pojedel sam

Nisem hotel odnesti smeti

Vsako jutro molim

Za rojstni dan sem dobil čokolado, dal sem jo prijatelju

Mami sem pomagal pomiti posodo

Ker pri igrici nisem imel glavne vloge, nisem hotel igrati

Naredil sem tisto, kar mi je svetoval oče

Cel dopoldan sem spal, mama pa je sama pospravljala stanovanje

O očetu in mami sem sošolcem lepo govoril

Pri maši sem zvečil čigumi

S prijateljico sva se med obhajilom pogovarjali

Nagajal sem

staršem

Nisem hotel posoditi svojega kolesa prijatelju

Ker nisem naredil domače naloge, sem rekel, da sem pozabil zvezek

V šoli nisem

Poslušal

Na avtobusu nisem odstopil sedeža starejši teti

Bil sem

požrešen

Sem

izbirčen

Pri verouku sem

klepetal

Nočem se igrati z Mihom, ker ima v šoli slabe ocene

Jezen sem na sošolca, ker je dobil boljšo

oceno kot jaz

Smeti

mečem na tla

Zvečilni gumi lepim na mizo

Pobiral sem papirčke, ki so ležali po tleh

Slepemu sem pomagal priti čez cesto

Zbiral sem

star papir

Božal sem

muco

Žalosten sem bil,

ker oče ni imel časa zame

Jezen sem bil, ker mi mama ni hotela kupiti sladoleda

Ko je prišla teta, me je bilo sram in sem se skril v sobo

Z muco nisem lepo ravnal

Sestra se je izgovarjala mami

Brat je bil požrešen

Gledal sem nespodobne slike

Sošolcu sem vzel svinčnik