VZeto iz strani http://www2.arnes.si/~sskpspsp2/noe.htm . Namen kateheze ob tej vsem pozani zgodbi je, odraščujočim otrokom pokazati, da je vse kar v svetem pismu res in ni le pravljica.
Potop in Noetova barka
Letalski posnetek
Zgodba Ronalda Wyatta o odkrivanju Noetove barke sega v leto 1960. Septembra tega leta je bil v reviji Life Magazine objavljen članek z naslovom NOETOVA BARKA? (db. Noah’s Ark? Boatlike form is seen near Ararat, 5. sept 1960). Povod zanj je bila fotografija (letalski posnetek) območja araratskega gorovja v Turčiji, na katerem je vidna neobičajna tvorba ovalne oblike. Formacija ni bila videti kot rezultat naravnih procesov, ampak kot umetna tvorba. Posnetek je bil sicer narejen za turški geodetski inštitut.
Slika: Članek iz revije Life Magazin
Kmalu zatem je področje obiskala ameriška raziskovalna odprava, ki je sicer našla nekaj kosov kamnov, oblikovanih kot tramovi, vendar se jim je zdelo nemogoče, da bi to lahko bili okameneli ostanki lesa (an. petrified wood), zato so po dnevu in pol lokacijo odpisali kot arheološko nezanimivo.
17 let kasneje se je na isto mesto odpravil Ronald Wyatt, sicer ljubiteljski arheolog. Prvi obisk širšega področja je pokazal nekaj spodbudnih najdb: nagrobni kamni sredi nenaseljenega sveta, velike kamnite ograde, nenavadno veliki sidrni kamni (an. anchorstones)…
Slika: Sidrni kamen in – od blizu – luknja za vrv
In – našel je tudi iskano mesto. Vendar…
Slika: Pogled na lokacijo
Situacija na mestu samem je bila videti prezahtevna: “objekt”, daljši od nogometnega igrišča, velik kot (večja) vojaška ladja in zakopan v zemlji? Kaj takega bi lahko potrdil samo s praktično nemogočim podvigom – z izkopavanjem.
Področje je namreč gorato in nenaseljeno, infrastruktura slaba, prisotne pa še različne nevarnosti (roparji…).
V obdobju priprav na ponovni obisk lokacije se je kot posledica lokalnega potresa (25. novembra 1978) zakopani objekt opazno dvignil glede na okolico. Pokazale so se nekatere nove podrobnosti. Potres sicer ni povzročil nobene opazne škode pri prebivalcih.
Sliki: “Dvignjena” struktura in stene od blizu
Po nadaljnjih ogledih mesta so se samo še utrdile domneve, da gre za znano Noetovo barko. Odzivi v javnosti so bili deljeni.
Najpogostejši pomisleki so bili
- kako bi lahko ladja, ki je vezana na vodo, lahko bila tako daleč od (Sredozemskega) morja (nekaj 100 km)?
- kako bi lahko bila tako visoko v gorah (ca. 6300 čevljev oz. 1900 m nad morjem!) ?
- ali je sploh toliko vode na Zemlji, da bi lahko pokrila tako visoke gore?
Na drugi strani pa je mogoče najti tudi zanimive argumente v prid hipotezi o barki:
Raziskovanje se nadaljuje
Naslednji obiski z novimi sodelavci so prinesli pregledovanje zemljišča z uporabu detektorjev kovin. Uporabili so tri različne detektorje kovin in z vsemi tremi ugotovili enako sliko: v več vrstah enakomerno razvrščene sledi kovine. Na teh točkah so postavljali oznake, te pa “povezali” s trakovi za označevanje (glej sliko).
Slika: “Vzorec pod površino” (z detektorjem kovin)
Kot posledica že omenjenega potresa so se pokazale navpične sledi na bokih dvignjenega objekta (rebra?), nato pa še vodoravne linije.
Slika: Svetle navpične sledi – ostanki ladijskih reber?
Naslednji korak je bil pregledovanje zemljišča s podpovršinskim radarjem (an. sub-surface radar). Uporaba tega radarja je postregla z istim vzorcem najdenih kovinskih predmetov, kot je bil posnet z detektorji kovin…
Slika: Podpovršinski radar in rezultati.
Slika: Ugotovljene notranje dimenzije in struktura objekta
..poleg tega pa še z osupljivimi dodatnimi informacijami. Analiza radarskih rezultatov je v “objektu” odkrila stene, votline, vrata blizu južnega konca (“spredaj”) ter rampe (klanci) za prehajanje med različnimi nivoji (nadstropji?). Poleg ladijskega premca (kljuna) so odkrili dve veliki cisterni (okrogli, premera 7,2 m in visoki 4,2 m, opasani s kovinskimi trakovi).
Računalniška sinteza na podlagi radarskih rezultatov je pokazala, da gre za strukturo, ki bi lahko bila ladja, vendar je plovilo sesuto in okamenelo. Kljub temu pa sta še vedno prepoznavna krov in površina spodnje palube. Računalniška simulacija je pokazala sledi 72 reber v strukturi ter vhod, širok 2,4 m. Pokažejo se tudi štiri izbokline, kjer so morda bili stabilizatorji. (Naloga Noetove ladje je bila (predvsem) ta, da se čimbolj stabilno drži na površju.)
Slika: Rezultati računalniške sinteze in model ladje
Je objekt pod površino Noetova barka?
* Lokacija – širše
Objekt se nahaja na celinskem področju Turčije, več sto kilometrov od morja, na nadmorski višini približno 1900m. Težko si je predstavljati, kako bi takšen objekt spravili na svoje sedanje mesto ali ga tu gradili. V Bibliji opisana razlaga je (vsaj) logična – tako veliko ladjo bi na takšno mesto lahko spravili le, če bi bilo (oz. je bilo) vse področje pod vodo.
* Dolžina
Dolžina objekta je naslednji osupljiv podatek. Biblijsko poročilo natančno navaja dimenzije Noetove ladje:
1Mz 6,15.22:
“In tako jo naredi: tristo komolcev dolžina ladje, petdeset komolcev njena širina in trideset komolcev njena višina. (…)” To stori Noe; vse stori prav tako, kakor mu je zapovedal Bog.
Biblijske dimenzije ladje so torej: dolžina 300 komolcev, širina 50 komolcev in višina 30 komolcev.
Na mestu najdbe je “objekt” merilo več različnih skupin in izmerilo dolžino 512 čevljev (an. feet, čevelj = 30,48 cm), najden je bil pa še odlomljen spodnji konec objekta – dolg 3 čevlje. Skupna izmerjena dolžina znaša tako 515 čevljev (čevelj = 30,48 cm).
Je to 300 komolcev? Koliko je en komolec?
Poročilo o potopu (Prva Mojzesova knjiga) je skoraj gotovo zapisal Mojzes, ki je bil vzgojen na egipčanskem dvoru in bil zato deležen egipčanske izobrazbe. Egipčanski kraljevski komolec (an. royal cubit) meri 20,6 palca. To mersko enoto so Hebrejci uporabljali vsaj še do časa kralja Salomona. Manjši komolec (18 palcev) je prišel v rabo kasneje. Če pri Mojzesovem navajanju dimenzij upoštevati egipčanski komolec, dobimo dolžino ladje – 300 komolcev!.
Pretvorba med enotami da (v pomoč: tabela za preračune):
300 (egipčanskih) komolcev * (20,6 palcev / 12) = 515 čevljev = 156,9 m .
|
eg. komolci
|
čevlji
|
palci
|
m
|
cm
|
|
|
1
|
1,71
|
20,6
|
52,3
|
||
|
1
|
12
|
30,48
|
|||
| “objekt” |
300
|
515
|
156,9
|
Dolžina “objekta” v naših enotah je torej : približno 157 m.
Drugi elementi ujemanja
* Lokacija objekta
V Biliji preberemo, da je barka pristala na “araratskem gorovju” (1Mz 8,4) in ne na gori Ararat, kjer so jo že mnogi iskali. Lokacija “objekta” je v resnici v araratskem gorovju, natančneje, 20 milj (približno 30 km) južno od gore Ararat.
Sliki: Lokacija najdbe (glej Ararat) in (spodaj) hipoteza o delovanju lave
Nekateri znaki kažejo, da je bilo originalno mesto pristanka više v gorah, vendar je kasnejše vulkansko delovanje ladjo odplavilo na sedanje mesto (glej sliko).
* Laboratorijske analize vzorcev so pokazale bistveno različno sestavo vzorcev zemlje v neposredni bližini objekta od vzorcev, vzetih drugod v regiji. Razlika v sestavi pomeni prisotnost nenaravne tvorbe, s katere se material počasi odplavlja v okoliško zemljo. Sestava vzorcev pa podrobneje govori o uporabljenih materialih objektu.
Slika: Laboratorijski rezultati kažejo na bistveno drugačno sestavo vzorcev v bližini “ladje” od tistih v okolici (klikni na sliko za ogled).
Najden je bil tudi večji kovinski predmet (verjetno kovica, spojka), sicer fosilizirana (z naloženimi snovmi na površini), laboratorijske analize pokazale, da gre za zlitino, ki vsebuje celo aluminij in titan in (poleg drugih kovin). Postopki za pridobivaje teh kovin so bili – po današnjem prepričanju – odkriti šele v novejši dobi. Toda tudi drugi znaki naj bi kazali na to, da je bilo “predpotopno” znanje daleč (naprej) od današnjih “podcenjevalnih ocen” (metalurgija, genetika,…).
Od najdb omenimo še kos lesa, ki je pravzaprav lepljenka iz treh plasti (na sliki). Plasti so jasno vidne, na spojnem mestu pa iztisnjena snov – lepilo. Takšna umetna lesena struktura ne more biti naravnega izvora…
Slika: iz več plasti sestavljen kos.
Najden okameneli kos (nosilec krova, an. deck timber) je edinstven – v njem ni najti rastnih kolobarjev, “letnic”!
(povzemam:)
Rastni kolobarji namreč nastajajo zaradi sprememb v oskrbi z vodo.
Letnice pa nastanejo, ko temperatura pade in se rastlinski sok ne dviga. Nekatera drevesa ob tem izgubijo liste. Spomladi se drevo spet “prebudi”, sok začne napredovati. Kljub morebitni prisotnosti vode v zemlji je za nastanek letnic odločilen padec temperature .
(konec povzetka.)
V zvezi s tem Biblija pravi:
…ker (še) ni bil Gospod Bog poslal dežja na zemljo (…), a sopara je vzhajala iz zemlje in namakala vse površje zemlje. (1Mz 2, 5-6)
Na mestu najdbe so našli tudi okamenele (fosilizirane) živalske iztrebke.
* Uradna mnenja in poteze
Slika: S turškimi uradnimi predstavniki
Turška vlada je po nekaj ogledih in preučitvi dejstev sprejela predložene argumenete in nad lokacijo objekta postavila manjši center za obiskovalce.
Slika: Turški predstavniki ter Center za obiskovalce tik nad lokacijo
|
Osebna misel… Če je zgodba o potopu resnična, potem…potem bi bilo treba Biblijo vzeti v roke povsem drugače. V zgodovini je bilo včasih lažje prikrojiti dejstva in ohraniti stare interpretacije (četudi na podlagi neresnice). Češ, saj kaj takega vendar ni mogoče…A vsak si svoj odgovor kuje sam… |